Rusko ustavno sodišče je namreč v ponedeljek odločilo, da so ustavna dopolnila v skladu z ustavo. Putin je zakon o najobsežnejši reformi ruske ustave v zgodovini države v soboto že podpisal, potem ko sta ga potrdila oba domova parlamenta in vseh 85 regionalnih parlamentov. Da bodo spremembe lahko začele veljati, jih je moralo potrditi še ustavno sodišče, saj med drugim vsebuje dopolnilo o večjem številu predsedniških mandatov.

O ustavni reformi bodo odločali še volivci

22. aprila naj bi sledil še referendum o zakonu o ustavnih spremembah, na katerem mora spremembe podpreti večina volivcev, ki se ga bodo udeležili. Če ga bodo podprli, bo Putin z dekretom razglasil njihovo uveljavitev. Predsednica sveta federacij Valentine Matvijenko je že napovedala, da bodo referendum pripravili ne glede na pojav novega koronavirusa.

Ruska duma in svet federacij sta pretekli teden po hitrem postopku potrdila reformo, ki med drugim daje večja pooblastila predsedniku države, Putinu pa omogoča, da bo za predsednika države lahko kandidiral še dvakrat, torej da bi predsednik lahko ostal vse do leta 2036.

Putin na oblasti že od leta 2000
Po sedanji ustavi bi se njegov mandat končal z iztekom zdajšnjega drugega zaporednega mandata leta 2024. Predsednik je bil namreč tudi med letoma 2000 in 2008, sicer pa je 67-letni Putin na oblasti kot predsednik ali premier že dve desetletji.

Opozicija in kritiki Putinu očitajo "državni udar"
Putin je obsežno reformo ustave predlagal sredi januarja, z njo naj bi povečali tudi pristojnosti parlamenta in drugih institucij. Takoj za tem je odstopila vlada pod vodstvom Dmitrija Medvedjeva, že naslednji dan je parlament potrdil novo vlado pod vodstvom Mihaila Mišustina. Kritiki reforme in opozicijski voditelji Putinu očitajo "državni udar". Protesti so zaradi izbruha novega koronavirusa prepovedani.