Poveljnik CFD-ja Rustam Minekajev je dejal, da namera Rusija vzpostaviti popoln nadzor nad Donbasom in južno Ukrajino ter tako odpreti dostop do Pridnesterja, znanega tudi kot Pridnestrska republika.
"Nadzor nad jugom Ukrajine je še en način dostopa do Pridnesterja," je povedal Minekajev. Ob tem je dodal, da obstajajo dokazi zatiranja tamkajšnjega rusko govorečega prebivalstva, poročata agenciji Interfax in Tass.
Rusija je tudi kot argument za vojaško operacijo v Donecku in Lugansku na vzhodu Ukrajine uporabila zatiranje ruskih manjšin.
V Transnistriji sicer že od 90. let vlada s podporo ruskih sil proruski režim.
Lavrov: Pogovori med Ukrajino in Rusijo so zastali
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da so pogajanja o končanju konflikta v Ukrajini zastala, za kar je obtožil ukrajinsko stran. Lavrov je ob tem dejal, da je pod vtisom, da ukrajinske oblasti sploh nočejo nadaljevati pogovorov.
Lavrov je po srečanju s kazahstanskim zunanjim ministrom v Moskvi dejal, da Rusija že okoli pet dni ni prejela odgovora glede njihovega zadnjega predloga. Glavni pogajalec ruske strani Vladimir Medinski je sicer dejal, da se je danes pogovarjal s predstavniki Ukrajine.
Pogajanja med sprtima stranema so doslej obrodila le malo sadov. Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je pretekli teden dejal, da so pogajanja z Rusijo o končanju vojne zelo zahtevna.
Rusija "pripravljena na premirje" v Mariupolju
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pripravljeno na humanitarno premirje na območju jeklarne Azovstal v Mariupolju, če se tamkajšnje ukrajinske sile predajo. Kot so navedli, se premirje lahko začne z "dvigom belih zastav" na območju jeklarne, ki velja za zadnje oporišče ukrajinskih sil v tem pristaniškem mestu.
Ministrstvo zagotavlja, da bo v tem primeru omogočen varen izhod stotinam civilistom, ki naj bi bili skupaj z ukrajinskimi vojaki na obleganem območju.
Obrambno ministrstvo obljublja, da bodo civilisti prosto izbirali, ali želijo biti pospremljeni na območja pod nadzorom ukrajinskih ali ruskih sil, ukrajinskim vojakom, ki bi se predali, pa zagotavlja preživetje. "Ta izjava bo nenehno predvajana ukrajinskim formacijam v Azovstalu prek vseh radijskih kanalov vsakih 30 minut," so še sporočili.
Ruski predsednik Vladimir Putin je že v četrtek razglasil zmago v Mariupolju in dejal, da je mesto "osvobojeno". Preklical pa je zasedbo zadnje ukrajinske utrdbe, jeklarne Azovstal, in ruskim silam odredil, naj popolnoma onemogočijo dostop.
"Civilisti ostajajo ujeti v jeklarni"
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petkovem večernem nagovoru zanikal padec mesta in zatrdil, da se boj nadaljuje. "Na jugu in vzhodu naše države okupatorji še naprej počnejo vse, da bi imeli razlog, da govorijo o vsaj nekaj zmagah," je dejal. "Lahko le odlašajo z neizogibnim – trenutkom, ko bodo morali napadalci zapustiti naše ozemlje, zlasti Mariupolj, mesto, ki se upira Rusiji ne glede na vse, kaj govorijo okupatorji."
Ukrajinski borci medtem sporočajo, da jeklarna, ki je nad površjem večinoma zrušena, ostaja pod njihovim nadzorom. "V bunkerjih imamo ranjene in mrtve. Civilisti ostajajo ujeti pod podrtimi zgradbami," je za BBC iz jeklarne povedal eden izmed borcev, namestnik poveljnika Svjatoslav Palamar, pripadnik neonacističnega bataljona Azov, ki je zdaj redni del ukrajinske vojske. Med civilisti naj bi bili tudi triletni otroci, poroča Guardian.
Pavlo Kirilenko, ukrajinski guverner regije Doneck, je dejal, da je uspeh ruske vojaške operacije odvisen od tega, ali lahko ruska vojska zavzame Mariupolj. Kirilenko je dejal, da ukrajinske sile v mestu še razpolagajo s strelivom, in dodal, da so "izčrpane po dveh mesecih bojevanja".
Guverner je še ponovil očitke več ukrajinskih uradnikov, ki rusko vojsko obtožujejo, da onemogoča vzpostavitev humanitarnih koridorjev, in pri tem dodal, da Rusi namesto tega ustvarjajo paniko med preostankom prebivalstva v mestu. "Kako? Blokade, lakota, neprestano obstreljevanje, zračni napadi, raketni napadi, težko topništvo in tanki, ki so uničili večino hiš v Mariupolju," je dejal.
Michel pozval Putina k humanitarnemu koridorju iz Mariupolja
Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v današnjem telefonskem pogovoru Putina pozval k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev iz Mariupolja in drugih obleganih mest. "Odločno sem pozval k takojšnji zagotovitvi humanitarnega dostopa in varnega odhoda iz Mariupolja in drugih obleganih mest, še posebej zaradi pravoslavne velike noči," je po pogovoru na Twitterju zapisal Michel.
Putina naj bi pozval, naj se pogovarja neposredno z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, kot je ta tudi zahteval. "Jasno je poudaril nesprejemljivost ruske vojne in pojasnil posledice sankcij EU-ja proti Rusiji zaradi njene namerne agresije in kršenja mednarodnega prava," so povedali viri.
Kot je na Twitterju zapisal Michel, je ponovil jasno stališče EU-ja do ruske agresije. "Podpora Ukrajini in njeni suverenosti, obsodbe in sankcije zaradi ruske agresije. Naša enotnost, načela in vrednote so svete," je poudaril.
Iz Kremlja so sporočili, da je Putin Michelu dejal, da Rusija zagotavlja preživetje vsem pripadnikom ukrajinskih sil, ki so se pripravljeni predati v Mariupolju, a je pri tem dodal, da ukrajinske oblasti svojim silam tega ne dopuščajo.
Med pogovorom je Putin predsedniku Evropskega sveta še dejal, da "številni vojni zločini" ukrajinskih sil ostajajo prezrti, Bruselj pa pozval, naj pritisne na Ukrajino, da ta ustavi svoje napade na naselja v vzhodni Ukrajini. Ukrajinsko stran je tudi obtožil, da ni pripravljena "iskati obojestransko sprejemljivih rešitev".
Michel je s Putinom govoril, potem ko je v sredo obiskal Ukrajino, kjer se je sešel tudi z Zelenskim. Tam je zagotovil, da bo EU storil vse, da bo Ukrajina dobila vojno z Rusijo. Zelenski pa je EU pozval k sprejetju novega svežnja sankcij, v katerem bo tudi embargo na uvoz nafte. Oba sta se zavzela za čimprejšnji začetek obnove Ukrajine.
Satelitski posnetki nakazujejo na množično grobišče
V Mariupolju sicer odkrivajo sledi vojnih zločinov. Satelitski posnetki ameriškega zasebnega podjetja Maxar Technologies naj bi pokazali na množično grobišče v bližnji vasi Manhuš, kjer naj bi ruske sile izkopale 30 metrov dolge jarke in vanje vozile trupla s tovornjaki.
V mestu je sicer po navedbah Zelenskega ujetih še okoli 120.000 civilistov. Mariupoljski župan Vadim Bojčenko je dejal, da o njihovi usodi odloča samo Putin.
V četrtek so s tremi avtobusi iz opustošenega mesta Mariupolj odpeljali 79 ljudi, večinoma žensk. 225 kilometrov dolga pot v Zaporožje, ki bi v običajnih razmerah trajala približno tri ure, je tokrat vzela več kot 24 ur, poroča AFP.
ZN: Vse več dokazov o vojnih zločinih
Urad ZN-a za človekove pravice je sporočil, da je v Ukrajini vse več dokazov o vojnih zločinih. Ruske sile so brez razlikovanja obstreljevale in bombardirale naseljena območja, pri čemer so ubijale civiliste ter uničevale bolnišnice, šole in drugo civilno infrastrukturo, je sporočil urad visoke komisarke za človekove pravice Michelle Bachelet.
"Preiskovalci ZN-a za človekove pravice so 9. aprila med misijo v Buči potrdili, da je bilo tam ubitih približno 50 civilistov, med drugim tudi z usmrtitvijo po hitrem postopku," je dejala tiskovna predstavnica urada Ravina Shamdasani. "O tem, ali je res tako, bo na koncu odločilo sodišče, vendar je vse več dokazov, da se dogajajo vojni zločini."
Čeprav tiskovna predstavnica ni izključila možnosti, da je tudi ukrajinska stran v nekaterih primerih kršila humanitarno pravo, pa gre veliko večino teh kršitev pripisati ruskim silam. Več kot 92 odstotkov žrtev, ki jih je zaznal urad, je "mogoče pripisati ruskim silam".
ZN navaja tudi zavračanje zdravstvene pomoči in na stotine poročil o ubojih in spolnem nasilju. Napad na železniško postajo v Krematorsku, kjer je bilo 8. aprila s kasetnim strelivom ubitih 60 civilistov, je pokazal, da se načela mednarodnega humanitarnega prava ne upoštevajo, je še opozorila Bachelet.
Ruski poveljnik: Cilj osvojiti Doneški bazen in jug Ukrajine
Rusija namerava v okviru druge faze vojaške operacije prevzeti popoln nadzor nad Doneškim bazenom na vzhodu in nad jugom Ukrajine, je sporočil namestnik poveljnika ruskega osrednjega vojaškega okrožja, poroča tiskovna agencija Interfax.
Načrtujejo tudi vzpostavitev kopenskega koridorja med Doneškim bazenom in polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.
V petek brez evakuacijskih koridorjev
Ukrajini danes ne bodo poskušali vzpostavljati humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, ker so razmere na cestah preveč nevarne, je sporočila namestnica premierja Irina Vereščuk. Vse, ki čakajo na umik, je pozvala, naj bodo potrpežljivi in vztrajajo.
Ruska ofenziva se je sicer v zadnjem času usmerila zlasti na vzhod države, kjer se po navedbah ukrajinske vojske spopadi krepijo. Ruske enote so zaostrile boje vzdolž celotne frontne linije v pokrajini Doneck, navaja generalštab ukrajinske vojske. Ukrajinske oblasti so v četrtek sporočile, da je Rusija v Donecku zavzela 42 vasi.
Rusko obrambno ministrstvo je v petek sporočilo, da so prek noči zadeli 58 vojaških tarč v Ukrajini, med drugim lokacije ukrajinskih vojakov in skladišča goriva, poroča Guardian.
Zelenski: Rusija namerava ponarediti referendum v Hersonu in Zaporožju
Zelenski je v večernem nagovoru opozoril, da namerava Rusija "ponarediti" referendum o neodvisnosti v pokrajinah Herson in Zaporožje. Prebivalce območij je pozval, naj ruskim silam ne predajo nobenih osebnih podatkov.
Rusija zavrača pozive k velikonočnemu premirju
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres je že v torek pozval k štiridnevnemu velikonočnemu premirju, med katerim bi omogočili dostavo humanitarne pomoči in evakuacijo civilistov z vojnih območij. Pravoslavci veliko noč praznujejo ta konec tedna.
Namestnik ruskega odposlanca pri ZN-u Dmitri Poljanski se je odzval, da pobuda ni "iskrena" in bi ukrajinskim borcem dala več časa, da se oborožijo.
Ločeno je k velikonočnemu premirju pozvalo tudi ukrajinsko združenje cerkev in verskih skupnosti, k prekinitvi ognja je pozival tudi papež Frančišek.
Zelenski je v četrtkovem večernem nagovoru dejal, da je Rusija "zavrnila predlog vzpostavitve velikonočnega premirja", pri čemer ni jasno, na katero pobudo je mislil, poroča Reuters.
"To zelo dobro kaže, kako voditelji te države dejansko obravnavajo krščansko vero in enega od najbolj radostnih in pomembnih praznikov, je še dejal, a dodal, da ohranjajo upanje v mir in da bo življenje premagalo smrt.
Vodstvo Ukrajinske pravoslavne cerkve je ljudi pozvalo, naj se zaradi varnosti odrečejo obiskom verskih obredov.
"Ukrajina potrebuje sedem milijard dolarjev mesečno"
Ukrajina na mesečni ravni za delovanje potrebuje sedem milijard dolarjev, za poznejšo obnovo pa bo potrebnih več sto milijard dolarjev, je v četrtek na srečanju Mednarodnega finančnega sklada (IMF) in Svetovne banke dejal Zelenski. Svetovna banka dosedanjo škodo v državi ocenjuje na približno 60 milijard dolarjev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje