Rusija je zjutraj napadla vojaške tarče z ladij v Črnem morju, in sicer z manevriranimi raketami, izstrelila pa je tudi hipersonične rakete. Uničila je zaloge goriva in tovarno za popravilo oklepnikov. "Rusija je izstrelila manevrirne rakete kalibr iz Kaspijskega morja in hipersonične rakete kinžal iz zračnega prostora Krimskega polotoka, ki ga je Rusija priključila leta 2014, z namenom uničenja goriva, ki ga uporablja ukrajinska vojska," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega ministrstva za obrambo Igor Konašenkov.

"Rakete kalibr so bile izstreljene iz voda Črnega morja, njihov cilj pa je bila tovarna v Nižini, v kateri ukrajinska vojska popravlja v spopadih uničena oklepna vozila." V napadu so zadeli tudi ukrajinsko vojaško središče v Žitomiru, "v katerem so bili tuji borci, ki so se pridružili kijevskim silam", je še dodal. V napadu naj bi bilo ubitih sto ukrajinskih specialcev in tujih plačancev.

Ob tem je Rusija opozorila na nevarnost min, ki jih je po njenih trditvah v Črno morje namestila Ukrajina. Te bi lahko zaneslo vse do Bosporja in celo v Sredozemsko morje.

Zelenski: Obrambne linije polne trupel ruskih vojakov. Nihče jih ne odnaša.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videonagovoru v nedeljo zgodaj zjutraj opozoril na kopičenje trupel ruskih vojakov, ki da jih nihče ne pride iskat. Kot je pojasnil, "čez trupla nato pošiljajo nove enote in vojake". Čeprav razume, da ima Rusija skoraj neomejeno število vojakov in vojaške opreme, pa ne razume, da prebivalci Rusije ne opazijo izgub.

Po navedbah ukrajinskih oblasti je bilo od 24. februarja ubitih najmanj 14.000 ruskih vojakov. Ruske oblasti so pred približno tednom dni poročale o številki 1300. Kot opozarja agencija DPA, nobenih navedb ni mogoče neodvisno preveriti.

Turčija: Dogovor je blizu

Zelenski je nato v pogovoru za CNN znova izpostavil pogajanja z Rusijo kot edini način za končanje vojne v Ukrajini. "Pripravljen sem na pogajanja z njim," je dejal, pri čemer je mislil na ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Mislim, da brez pogajanj ne moremo končati te vojne," je dejal. "Ruske sile so prišle, da nas iztrebijo, nas ubijejo."

Turčija je medtem sporočila, da sta Rusija in Ukrajina dosegli napredek v pogajanjih o zadržanju invazije in da sta strani "blizu dogovoru". "Seveda ni lahko doseči dogovora, medtem ko poteka vojna, ko civilisti umirajo, a radi bi rekli, da smo dosegli napredek," je dejal turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu.

Cavusoglu je ta teden obiskal tako Rusijo kot Ukrajino, saj ima Turčija z obema stranema tesne vezi. Skušal je nastopiti kot posrednik v pogovorih. Ankara je prejšnji teden tudi gostila zunanja ministra Rusije in Ukrajine.

Ruski in ukrajinski pogajalci so se v zadnjem tednu srečavali prek videopovezave. Kot je poročal časopis Ukrajinska pravda, naj bi se pogovori prek spleta nadaljevali v ponedeljek. Ob tem so navajali še vodjo poslanske skupine Služabnik naroda Davida Arahamia, ki je pojasnil, da pogovori potekajo vsak dan, tudi danes.

Mariupolj oblegan, napad na šolo

Ruska vojska je medtem sporočila, da so okoli Mariupolja sklenili obroč in da v mestu potekajo ulični spopadi.

Mestne oblasti trdijo, da naj bi bila v bombardiranju napadena šola, v katero naj bi se zateklo okoli 400 ljudi, tudi ženske, otroci in starejši. Podatkov o žrtvah ni.

O smrtnih žrtvah pa medtem poročajo iz drugih ukrajinskih mest, ki so prav tako tarča silovitega ruskega obstreljevanja, med drugim iz Mikolajeva in Harkova. Po raketnem napadu na vojašnico v Mikolajevu na jugu države tamkajšnje oblasti poročajo o najmanj 50 mrtvih, ki so jih izkopali iz ruševin. Skupno naj bi v času napada v stavbi spalo okoli 200 vojakov, okoli 60 ranjenih so prepeljali v bližnje bolnišnice.

V obleganem mestu Harkov pa je doslej umrlo 266 civilistov, od tega 14 otrok, so sporočile lokalne oblasti v soboto. Mesto je še naprej tarča obstreljevanja, v soboto so ruske sile zadele več stanovanjskih hiš, je poročala ukrajinska tiskovna agencija Unian. V obstreljevanju večnadstropne stanovanjske hiše davi pa je umrlo še najmanj pet ljudi, med njimi devetletnik.
O katastrofalnih razmerah poroča tudi župan Černigiva na severu države. Ruske sile še naprej obstreljujejo stanovanjska naselja, pri čemer umirajo mirni ljudje, je sporočil župan mesta Vladislav Atrašenko. Opozarja, da mesto nima elektrike, ogrevanja ali tekoče vode.

Ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ludmila Denisova je ruske sile tudi obtožila, da so v luganski regiji ustrelili 56 starostnikov. Trdi, da so ruski vojaki namenoma iz tankov streljali na dom za starejše in ubili 56 stanovalcev, 15, ki jih je preživelo, pa so jih odpeljali drugam.

Ukrajinski poslanci pa so sporočili, da je bila v ruskem obstreljevanju uničena ena največjih evropskih tovarn jekla, tovarna Azovstal. Da so zadeli tovarno, je potrdil tudi generalni direktor, vendar ni razkril, kakšna je razsežnost škode.

Zelenski: To je teror, ki ga bomo pomnili stoletja

Zelenski pa je znova obsodil tudi silovito rusko bombardiranje pristaniškega mesta Mariupolj in dodal, da so tarča vse pogosteje civilisti. Prepričan je, da se bodo ruska dejanja v zgodovino zapisala kot "vojni zločini". "Da naredite mirnemu mestu to, kar so naredili okupatorji, je groza, ki se je bodo spominjali še stoletja," je dejal in poudaril, da so z Rusijo potrebni mirni pogovori, čeprav ne bodo lahki.

Reševalci medtem še vedno iščejo morebitne preživele v zaklonišču pod uničenim gledališčem. Medtem ko ukrajinska stran trdi, da je zgradbo popolnoma uničilo rusko bombardiranje, Rusija trditve zanika in vztraja, da ne cilja civilistov.

Humanitarni koridorji: iz Mariupolja zbežalo 4100 ljudi

Okoli 400.000 prebivalcev Mariupolja je v mestu ujetih že več kot dva tedna, v določenih predelih nimajo vode, elektrike, gretja. V soboto naj bi uspelo iz mesta zbežati 4100 ljudem, so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika.

Ruska vojska je v soboto zvečer poročala, da je iz samooklicanih republik Doneck in Lugansk ter z drugih območij v Ukrajini proti Rusiji zbežalo skoraj 16.400 ljudi.

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je potrdila, da bodo danes skušali po državi vzpostaviti sedem humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov. Po podatkih Združenih narodov je za zdaj svoje domove zapustilo več kot 10 milijonov ljudi.

"Zadnji teden je bilo več tisoč Mariupoljčanov deportiranih na rusko ozemlje," je v soboto zvečer na Telegramu objavil mariupoljski mestni svet. Reuters teh informacij ni mogel neodvisno preveriti. Ruske tiskovne agencije poročajo, da so v zadnjih dneh iz Mariupolja z avtobusi v Rusijo odpeljali več sto ljudi, ki jih je Moskva označila za begunce.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da se v Mariupolju dogaja "humanitarna katastrofa", krivdo za to pa zvrnilo na "ukrajinske nacionaliste". Te so pozvali, naj odložijo orožje in v ponedeljek, 21. marca, ljudem omogočijo, da varno zapustijo mesto. "Ukrajina ima do zgodnjih jutranjih ur 21. marca čas, da poda odgovor o predaji Mariupolja," so še dejali.

Umrl namestnika poveljnika ruske črnomorske flote

Ruski predstavniki so potrdili smrt namestnika poveljnika ruske črnomorske flote Andreja Palija, ki je umrl v spopadih v Mariupolju. Čeprav so ukrajinske sile poročale, da so v spopadih ubile že najmanj pet generalov, je Rusija doslej potrdila le smrt generalmajorja Andreja Suhovetskega, piše BBC.

Rešenih 71 malčkov iz sirotišnice

"Iz Sumija smo rešili 71 otrok," pa je na Facebooku sporočil guverner severovzhodne ukrajinske regije Sumi Dmitro Živitski. Kot je dodal, so otroke v zaklonišču skrivali dva tedna. Iz države so jih prepeljali po humanitarnem koridorju. Gre za otroke brez staršev, večina jih potrebuje stalno zdravniško oskrbo. "Iz srca sem hvaležen za izkazano skrb za naše malčke. Hvala vsem, ki ste to omogočili! Varno zavetišče, zdravniško oskrbo in daleč stran od vojne. Zmagali bomo in otroke vrnili v njihov rodni Sumi," je dodal.

Papež obsodil "nesmiselni masaker" v Ukrajini

V molitvi je papež Frančišek vojno v Ukrajini obsodil kot "nesmiselni masaker".

Označil jo je za nečloveško in bogoskrunstvo, saj ne spoštuje svetosti človeškega življenja. Kot uteho je prebivalcem, ki se skrivajo pred bombami, sporočil, da še naprej prejemajo duhovno podporo. Nekaterim duhovnikom v Ukrajini se je po telefonu že zahvalil za pričevanje in bratstvo ter za konkretno podporo, ki jo dajejo pogumno obupanemu ljudstvu.

Sorodna novica Svoj dom je morala zapustiti že več kot četrtina prebivalcev Ukrajine

"Ne smemo se navaditi na vojno in nasilje. Ne smemo postati utrujeni od sprejemanja beguncev, tudi v prihodnjih mesecih," je dejal Frančišek. Njegove besede je zbrana množica na Trgu sv. Petra v Vatikanu pozdravila z aplavzom. Papež je vernike pozval, da se 25. marca pridružijo molitvi za mir, ko bo vodil slovesnost spokoritve, na isti dan pa bo ta slovesnost potekala tudi v Fatimi na Portugalskem, ki velja za enega najpomembnejših svetovnih romarskih središč, posvečenih Mariji.

Zelenski: Prepovedali smo 11 proruskih strank

Zelenski je v nedeljskem nagovoru javnosti sporočil, da je ukrajinski varnostni svet prepovedal 11 proruskih strank. Kot je pojasnil, bo prepoved veljala do izteka vojnega stanja.

Opozicija v ukrajinskem parlamentu je prepoved označila za nezakonito. Kot je napovedala Opozicijska platforma za življenje, ki je največja med prepovedanimi strankami, bodo vložili uradno pritožbo proti prepovedi, svoje poslance pa je pozvala, naj še naprej opravljajo svoje delo.

V državi pa je trenutno blokiranih tudi okoli 1500 medijev, ki so širili rusko propagando, je poročala ukrajinska podružnica tiskovne agencije Interfax. Po ocenah ukrajinske policije je prepovedane medije spremljajo okoli 15 milijonov ljudi.

Sorodna novica Zelenski prepovedal 11 proruskih strank in vse TV-postaje združil v enotno platformo

Peking: Smo na pravi strani zgodovine

Britanski premier Boris Johnson je pozval Kitajsko, naj najostreje obsodi ruski napad na Ukrajino. V pogovoru za Sunday Times je dejal, da gre Kitajska podpora Rusiji v smeri, kot bi med drugo svetovno vojno izbrali napačno stran. Po njegovem mnenju naj bi Peking že imel določene pomisleke glede svojega nevtralnega položaja.

Kitajska še ni obsodila ruskega napada, Moskva pa jo je že zaprosila za pomoč. Ameriški predsednik Joe Biden je Kitajsko opozoril, da bi jo v tem primeru doletele posledice.
Kitajski zunanji minister Vang Ji je v soboto dejal, da je stališče Kitajske "objektivno in pravično". "Čas bo pokazal, da je Kitajska na pravi strani zgodovine," poroča Reuters.

V soboto je namestnik kitajskega zunanjega ministra Le Jučeng dejal, da so sankcije proti Rusiji, ki so jih uvedle zahodne države, nezaslišane.

V Rusiji na protestih proti vojni v Ukrajini nove aretacije

Na protestih proti vojni v Ukrajini so v Rusiji po navedbah nevladnikov pridržali najmanj 937 protestnikov v 38 mestih, je sporočila organizacija OWD-Info. Protesti so med drugim potekali v Moskvi, Sankt Peterburgu, Jekaterinburgu in Vladivostoku. Protesti proti ruski invaziji so bili tudi v Nemčiji in Ukrajini.

Obenem oblasti protestnike preganjajo pred sodiščem. Odprtih naj bi bilo že najmanj 37 procesov proti 43 ljudem.