Predlog zakona je po manj kot dveh urah razprave o predlaganih dopolnilih podprlo vseh 432 prisotnih poslancev. "To je bila močna predstava enotnosti," je ocenil predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin.

Drugo branje zakona bo 11. februarja, nato bo sledilo še tretje branje. Pričakovati je, da bo šel predlog gladko skozi 450-člansko dumo, v kateri imajo večino poslanci, naklonjeni Kremlju. Po potrditvi v dumi bo šel predlog zakona v zgornji dom parlamenta, svet federacije, nato pa ga mora podpisati še Putin.

Predsednik je obljubil, da bodo o spremembah ustave lahko odločali tudi državljani, referendum pa bi lahko pripravili že čez nekaj tednov.

Ključni ministri ostajajo

Putin je ustavne spremembe predlagal preteklo sredo. Njegov predlog predvideva povečanje pristojnosti parlamenta in uvedbo položaja premierja. Rusija bi ohranila močan predsedniški sistem, vendar bi predsednikovanje omejili na dva mandata.

Del predsednikovih pooblastil bodo prenesli na parlament, okrepili pa bodo tudi vlogo svetovalnega telesa, državnega sveta.

Takoj po Putinovem predlogu sprememb je odstopila vlada pod vodstvom Dmitrija Medvedjeva, ki bo zasedel novo ustvarjeni položaj namestnika vodje ruskega varnostnega sveta. Že naslednji dan pa je parlament potrdil novo vlado pod vodstvom Mihaila Mišustina.

V torek je nato Putin sporočil, da bodo ključni ministri ostali v vladi. Sergej Lavrov tako ostaja zunanji minister, Sergej Šojgu pa obrambni minister. Ruska vlada je medtem dobila novega podpredsednika, to je postal ekonomist Andrej Belousov.

Kakšne načrte ima Putin?

Naglica, s katero vse skupaj poteka, podžiga ugibanja o Putinovih načrtih za prihodnost. Politični strokovnjaki ugibajo o različnih scenarijih.

Nekateri menijo, da bo 67-letni Putin čez štiri leta, ko se mu bo iztekel predsedniški mandat, prevzel vodenje državnega sveta, poroča tiskovna agencija AFP.

"Putin nakazuje, da se bo leta 2024 umaknil s položaja predsednika in spet postal premier," pa meni profesor na harvardski univerzi Diya Autal.
Takrat bi ga za premierja lahko imenoval parlament, kar bi mu domnevno dalo več legitimnosti in ga varovalo pred komer koli, ki bi postal predsednik, je dodal Autal.

Kroži pa še teorija, da bi Putin lahko celo ostal predsednik države, če bi sprememba ustave pomenila, da se predsedniški mandati začnejo šteti na novo.