Na čelu prizadevanj za uvedbo tega ukrepa je Finska, Nemčija pa je zadržana, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Ruski državljani niso začeli vojne, a obenem se moramo zavedati, da podpirajo vojno," je na srečanju dejala predsednica finske vlade Sanna Marin. "Mislim, da ni prav, da lahko ruski državljani kot turisti vstopajo v EU in območje schengna in si ogledujejo znamenitosti, medtem ko Rusija ubija ljudi v Ukrajini," je dejala in s tem ponovila poziv, ki ga je že pred dnevi podala skupaj z Estonijo.

Finska, ki meji na Rusijo in se je po ruski invaziji v Ukrajini odločila pridružiti vojaški zvezi Nato, sicer že razmišlja, kako enostransko omejiti izdajanje turističnih vizumov za ruske državljane.

Razumevanje za stališče Finske je izrazila danska premierka Mette Frederiksen. "Razumljivo je, da se Evropejcem, najbrž še zlasti Ukrajincem, zdi nekoliko čudno, da je Rusija napadla evropsko državo, hkrati pa sprejemamo turiste iz države, ki je napadla drugo državo," je dejala.

Scholz: To ni vojna ruskega naroda

Scholz se je medtem izrekel proti prepovedi vstopa v EU za ruske državljane, pri čemer je izpostavil tiste, ki bežijo pred režimom ruskega predsednika Vladimirja Putina.

"Odločitve, ki jih sprejemamo, jim ne bi smele otežiti iskanja svobode in odhoda iz države, da bi pobegnili pred diktatorjem v Rusiji," je dejal. "To ni vojna ruskega naroda, to je Putinova vojna," je zatrdil.

Švedska premierka Magdalena Andersson je sporočila, da mora njena vlada še zavzeti stališče glede tega vprašanja. "Na obeh straneh so močni argumenti," je dejala. Premier Norveške Jonas Gahr Store, čigar država sicer ni v EU-ju, pa je dejal, da bo Oslo podprl kakršno koli skupno ukrepanje.

Finska bo s septembrom omejila število vizumov za Ruse

Finske oblasti bodo s 1. septembrom omejile število izdanih turističnih vizumov za ruske državljane na 10 odstotkov sedanjega števila, zaradi vse večjega nezadovoljstva z ruskim turizmom v času vojne v Ukrajini, je sporočila vlada.

"Turističnih vizumov ne bomo popolnoma ukinili, vendar se bo njihovo število znatno zmanjšalo," je na novinarski konferenci v Helsinkih dejal finski zunanji minister Pekka Haavisto in pojasnil, da bodo to dosegli tako, da bodo skrajšali delovni čas urada za oddajo vlog za turistične vizume, saj popolna prepoved izdaje na podlagi državljanstva ni mogoča.

"To pomeni, da bodo druge vrste vizumov – obiski sorodnikov, delo, študij – imele prednost in jim bomo namenili več časa," je še dodal Haavisto.

Finska bo preučila tudi možnost uvedbe posebne kategorije humanitarnih vizumov, ki jih trenutno nima. To bi lahko v določenih okoliščinah precej olajšalo položaj novinarjev ali zaposlenih na nevladnih organizacijah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Haavisto je napovedal še, da se Finska zavzema za prekinitev sporazuma Evropske unije z Rusijo o poenostavitvi vizumskih postopkov, zaradi česar bi se cena turističnih vizumov s 35 evrov zvišala na 80 evrov. To bo Finska izpostavila tudi 30. avgusta na srečanju zunanjih ministrov EU-ja na Češkem.

Finska je doslej bila edina ruska soseda v EU-ju, ki še ni omejila turističnih vizumov za ruske državljane. Vendar se je nezadovoljstvo v državi sprožilo po tem, ko je Rusija 15. julija ob sproščanju ukrepov za zajezitev covida-19 odpravila omejitve za potovanja in se je število ruskih turistov, ki so se odpravljali na Finsko, nenehno povečevalo.

Trenutno Finska dnevno obravnava približno 1000 ruskih prošenj za vizum, in čeprav so številke še vedno precej nižje od tistih iz obdobja pred covidom-19, je mejo med Rusijo in Finsko julija prečkalo več kot 230.000 ruskih državljanov.

Scholz: Norveška je varen partner Nemčije in Evrope

Na koncu obiska v Oslu se je Scholz z norveškim premierjem sestal še na ločenih pogovorih, na katerih sta se dogovorila za okrepljeno sodelovanje na področju energije. Scholz je poudaril pomen norveške dobave plina na poti do neodvisnosti od ruskega plina.

"Zelo sem vesel, da imamo v Norveški varnega, demokratičnega in zanesljivega partnerja pri energetski oskrbi Nemčije in Evrope," je dejal. V prihodnosti naj bi državi tesneje sodelovali tudi na področju obnovljivih virov energije.