V 90-minutnem pogovoru je nemški voditelj "ruskega predsednika pozval, naj čim prej najde diplomatsko rešitev, ki bo temeljila na prekinitvi ognja, popolnem umiku ruske vojske ter spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine", so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz kanclerjevega urada.

Zaradi težav, s katerimi se ruska vojska v kontekstu ukrajinske protiofenzive spoprijema na terenu, je nemški kancler tudi "poudaril, da morebitni novi ruski aneksijski ukrepi ne bodo ostali brez odziva in da jih v nobenem primeru ne bomo priznali".

Kancler je Putina tudi pozval, naj z ujetimi borci ravna v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in zagotovi neoviran dostop Mednarodnemu odboru Rdečega križa. Na ruskega predsednika je naslovil tudi poziv, naj "v celoti" izvaja sporazum o izvozu ukrajinskega žita, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Voditelja sta se pogovarjala tudi o razmerah v jedrski elektrarni Zaporožje in se dogovorila, da bosta "ostala v stiku". Kancler je pri tem poudaril, da je treba zagotoviti varnost jedrske elektrarne.

Zelenski: Osvobodili smo 6000 kvadratnih kilometrov

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ukrajinske sile septembra vnovič prevzele nadzor nad 6000 kvadratnimi kilometri ozemlja, ob tem pa zahodne države pozval k pospešitvi dobav orožja, potem ko je Kijev prevzel pobudo na bojišču.

"Od začetka septembra so naši vojaki osvobodili že 6000 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja na vzhodu in jugu," je v večernem nagovoru dejal Zelenski in dodal, da ukrajinska vojska še naprej napreduje.

Že v nedeljo so iz Kijeva sporočili, da je od začetka protiofenzive ukrajinska vojska vnovič zavzela 3000 kvadratnih kilometrov ozemlja, medtem ko je v ponedeljek predsednik izjavil, da jim je v zadnjih 24 urah uspelo osvoboditi več kot 20 krajev v regijah Harkov in Doneck.

Med osvobojenimi kraji je med drugim strateško pomembno mesto Izjum, domnevno eno največjih logističnih središč ruske vojske. Ukrajinska vojska je po navedbah ukrajinskih oblasti znatne uspehe dosegla tudi v južni regiji Herson, v kateri je zasedla okoli 500 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je bilo prej pod ruskim nadzorom.

Po podatkih ameriških vojaških predstavnikov so ruske sile zapustile položaje v okolici Harkova in se umaknile čez mejo na rusko ozemlje.

Ukrajinske sile so v protiofenzivi od začetka meseca tudi z zahodnim orožjem ruskim silam zadale niz porazov, zato je Zelenski pozval Zahod k novim dobavam. Po njegovih besedah morata Ukrajina in Zahod še okrepiti sodelovanje za poraz ruskega terorizma.

Moskva: Izvedli smo silovite napade

Z ruskega obrambnega ministrstva so medtem sporočili, da je ruska vojska danes z letali, raketami in topništvom izvedla "silovite napade" vzdolž fronte črte.

Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP do največjih premikov frontne črte prihaja ravno na severovzhodu države, kjer so bile ruske sile v harkovški regiji prisiljene v umik, ki ga je tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Moskvi, Igor Konašenkov, sicer označil za prerazporeditev.

Konašenkov je med današnjimi napadi izpostavil tiste na ukrajinske položaje v okolici Slovjanska in Konstantinovke v regiji Doneck.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je ob napredovanju ukrajinskih sil izrazil zaskrbljenost nad "nezaslišanim" ravnanjem s civilisti. Kot je dejal, na ozemljih v harkovški regiji, ki jih je osvojila ukrajinska vojska, med drugim prihaja do mučenj civilistov, navaja ruska tiskovna agencija Tass.

Na vprašanja novinarjev o tem, ali Rusija načrtuje splošno ali delno mobilizacijo, je odgovoril, da takšen ukrep trenutno ni na dnevnem redu.

Rusija: Operacija se nadaljuje

Ruski predsednik Vladimir Putin se na zadnje dogajanje v Ukrajini javno še ni odzval, je pa Peskov na vprašanje novinarja, ali Putin še zaupa vojaškemu vodstvu, dejal le, da bodo ruske sile nadaljevale operacije v Ukrajini, dokler ne bodo doseženi prvotno zastavljeni cilji.

Putin je v ponedeljek vodil srečanje glede gospodarskih razmer in zatrdil, da se Rusija dobro drži kljub primežu zahodnih sankcij.

Blinken poudaril vojaško pomoč

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je v ponedeljek ocenil, da je ukrajinska vojska z zahodno pomočjo dosegla pomemben napredek, vendar pa je prezgodaj napovedovati končni izid vojne.

"Kar so naredili, je bilo načrtovano zelo metodično, pri tem pa je seveda pomagala znatna pomoč ZDA in drugih držav, ki so zagotovile, da ima Ukrajina v svojih rokah opremo za izvedbo protiofenzive," je dejal Blinken med novinarsko konferenco v Ciudadu de Mexicu.

"Očitno smo priča pomembnemu napredku Ukrajincev, zlasti na severovzhodu, kar je rezultat podpore, ki smo jo zagotovili, predvsem pa je rezultat izjemnega poguma in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil in ukrajinskega ljudstva," je še dejal Blinken, ki se je pretekli teden nenapovedano mudil v Kijevu, kjer je napovedal nove ameriške pošiljke orožja.

V zadnjem paketu ameriške vojaške pomoči bo strelivo za napredne raketometne sisteme Himars, potem ko so pred tem v Ukrajino že poslali tudi raketni sistem zemlja-zemlja Nasams, s katerim je mogoče sestreliti tudi letala.