"Rad bi vladal skupaj z Zelenimi. Nikoli nisem puščal nobenega dvoma glede tega. Delal sem z Zelenimi že v raznih vladah, tako na zvezni ravni kot v Hamburgu," je Schulz povedal za nemški časnik Tagesspiegel.

Parlamentarne volitve bodo potekale 26. septembra in v več javnomnenjskih anketah je SPD prevzel vodstvo pred krščanskimi demokrati (CDU). Če bi Schulzu uspelo zmagati, bi to pomenilo velik preobrat za socialdemokrate, ki so v zadnjih letih doživljali poraz za porazom tako na zvezni kot na deželni ravni.

SPD povečuje prednost

Angela Merkel se po 16 letih poslavlja s kanclerskega položaja, njenemu nasledniku na čelu CDU-ja Arminu Laschetu pa ne kaže najbolje v anketah, saj se je zaostanek za SPD-jem v zadnjih dnevih še povečal.

Po rezultatih zadnje ankete, ki jo je izvedel Bild am Sonntag, bi SPD v tem trenutku osvojil 25 odstotkov glasov, medtem ko bi CDU volilo 20 odstotkov volivcev. Na tretjem mestu je stranka Zelenih s 16 odstotki, sledijo pa ji liberalci iz FDP-ja s 13 odstotki, skrajno desni AfD z 12 odstotki in levičarski Linke s sedmimi odstotki.

Poznavalci pri preigravanju možnosti za novo vlado opozarjajo, da bi koalicija socialdemokratov in zelenih potrebovala še tretjo stranko v vladni koaliciji, če bi želela imeti v parlamentu stabilno večino. Tako prideta v poštev le še FDP in Linke, saj vse stranke izključujejo kakršno koli povezovanje z AfD-jem.

Scholz se je distanciral od Linke

Kot je dejal Scholz, želja za vladno sodelovanje z Zelenimi izhaja iz njegovih izkušenj iz preteklosti. "Smo različni stranki, imamo različne cilje, a je veliko prekrivanja," je dejal trenutni podkancler in finančni minister v vladi Angele Merkel.

Tako SPD kot Zeleni imajo v svojem programu zvišanje minimalne plače na 12 evrov na uro s sedanjih 9,60 evra, višje davke za bogate in pospešitev prehoda na rabo obnovljivih virov energije. Obe stranki sta tudi naklonjeni tesnejši evropski integraciji.

Laschet je po padanju podpore v zadnjih tednih zdaj prešel v ofenzivo in v petek napadel Scholza, ker noče izključiti koalicije z levičarji iz Linka, ki bi po mnenju konservativcev pomenila velik odmik od sredinske nemške politike.

Scholz je zavrnil te očitke in se tudi distanciral od Linka, za katerega je dejal, da ni sposoben vladanja, dokler se jasno ne opredeli za podporo zvezi Nato in stabilnim javnim financam.