Stephan Weil (levo) pred volitvami s kanclerjem Olafom Scholzem. Foto: EPA
Stephan Weil (levo) pred volitvami s kanclerjem Olafom Scholzem. Foto: EPA

Izidi predstavljajo pomemben uspeh za kanclerja Scholza, ki ga je potreboval v času energetske krize, navaja nemška tiskovna agencija DPA. V ospredju volilne kampanje so bile prav visoke cene energentov.

SPD naj bi dobil od 32,5 do 33,5 odstotka glasov, kar je sicer nekaj manj kot na zadnjih volitvah leta 2017, ko je dobila 36,9 odstotka. Precejšnje izgube so utrpeli drugouvrščeni krščanski demokrati (CDU) nekdanje kanclerke Angele Merkel s 27,5 odstotka glasov (leta 2017 33,6 odstotka).

Bolje je šlo Zelenim, ki jim napovedujejo od 14,0 do 14,5 odstotka glasov (na zadnjih volitvah 8,7 odstotka), in skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD). Tej se obeta od 11,5 do 12 odstotkov glasov (leta 2017 6,2 odstotka), liberalcem napovedujejo 5 odstotkov glasov, Levici pa 3 odstotke.

Weil naj bi postal ministrski predsednik z najdaljšim stažem

Ministrski predsednik Spodnje Saške Stephan Weil iz vrst SPD-ja je na položaju od leta 2013. Če ga bo ohranil, bo ministrski predsednik z najdaljšim stažem v Spodnji Saški, po površini drugi največji nemški zvezni deželi.

Weil je leta 2013 z zavezništvom, v katerem so bili poleg SPD-ja še Zeleni, z oblasti izrinil tedaj vladajočo CDU. Po slabšem volilnem rezultatu Zelenih na volitvah leta 2017 pa je oblikoval veliko koalicijo prav s krščanskimi demokrati.

Po vzporednih izidih javne radiotelevizije ARD se v novem deželnem parlamentu SPD-ju obeta 50 sedežev, CDU-ju 41, Zelenim 20, AfD-ju 17 in FDP-ju 7. To naj bi socialdemokratom omogočilo oblikovanje koalicije z Zelenimi, za kar si je prizadeval Weil.