Sodnica Alla Nazarova je odredila razpustitev organizacije Memorial International, ki predstavlja osrednjo strukturo celotne organizacije.

Organizacija je po mnenju sodnice kršila nekatere zakonsko določene zahteve, kot je navedba oznake "tuji agent" na vseh publikacijah in objavah na družbenih omrežjih. Oznaka označuje organizacije, ki prejemajo tuja sredstva in naj bi s tem delovale v nasprotju z interesi Rusije.

Med današnjo sodno obravnavo je tožilec dejal, da Memorial "ustvarja lažno podobo Sovjetske zveze kot teroristične države in omalovažuje spomin na drugo svetovno vojno".

Odvetniki in ustanovitelji Memoriala so zanikali kakršne koli hude kršitve, češ da je bilo njihovo gradivo ustrezno označeno, oznaka pa da je morda manjkala le na peščici dokumentov.

Odločitev sodišča, na katero se ni mogoče pritožiti, je najtežji udarec doslej za organizacijo, ki so jo leta 1989 ustanovili sovjetski disidenti, vključno z Nobelovim nagrajencem za mir Andrejem Saharovom.

V odzivu so iz Memoriala sporočili, da bodo našli zakonite načine za nadaljevanje svojega dela. "Izpodbijali bomo odločitev ruskega vrhovnega sodišča na vse možne načine. Našli bomo zakonite poti za nadaljevanje svojega dela," so zatrdili.

"Memorial ni organizacija, niti ni družbeno gibanje. Memorial je potreba državljanov Rusije po tem, da poznajo resnico o njeni tragični preteklosti, o usodi več milijonov ljudi. Nihče ne more 'likvidirati' te potrebe."

Simbol postsovjetske demokratizacije

Memorial velja za nekakšen simbol postsovjetske demokratizacije. V preteklih desetletjih mu je med drugim uspelo zbrati obsežen arhiv zločinov iz časov nekdanje Sovjetske zveze, še posebej iz t. i. gulagov, predvsem pa se je neutrudno boril proti kršitvam človekovih pravic v Rusiji. Ves čas je sestavljal tudi seznam političnih zapornikov, na katerem so tudi predstavniki prepovedanih verskih manjšin in najglasnejši kritik Kremlja Aleksej Navalni.

Pred sodiščem se je danes zbralo na desetine podpornikov organizacije. Več ljudi so pridržali. Ena od podpornic je dejala, da Rusija potrebuje Memorial, ki zagotavlja, da država ne bi ponovila napak iz preteklosti. "Poznati moramo svojo zgodovino, da bi dobro razumeli, kaj se dogaja. Memorial govori resnico, nikakor ne omalovažuje države," je dejala.

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je v odzivu zapisala, da je danes "črn dan za civilno družbo v Rusiji". "Obstoj in razvoj organizacij civilne družbe je ključen steber vsake evropske demokracije. A zdi se, da se Rusija še bolj odmika od naših skupnih evropskih standardov in vrednot," piše.

Izpostavila je, da Rusija ignorira pozive Sveta Evrope, naj ponovno premisli o zakonu o "tujih agentih". Zavrnila pa je tudi ponudbo SE, da bi pregledal zakonodajo, ali je v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. "To močno obžalujemo," je dodala.

Obsodbe iz tujine

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je medtem poudaril, da razpustitev Memoriala predstavlja "grozno izgubo za rusko ljudstvo, ki ima pravico do vedenja o svoji zgodovini in družbe, utemeljene na temeljnih vrednotah Sveta Evrope".

Do odločitve ruskega sodišča je bil kritičen tudi ameriški veleposlanik v Rusiji John Sullivan, ki je dejal, da gre za "tragičen poskus zatrtja svobode izražanja in izbrisa zgodovine".

Današnja obravnava je bila prva od dveh zadev zoper skupino. Tožilstvo namreč zahteva tudi sodno Memorialovega centra za človekove pravice, ki ga obtožuje, da poleg kršenja zakonodaje o "tujih agentih" opravičuje "terorizem in ekstremizem". Moskovsko sodišče bo to zadevo obravnavalo v sredo.