Ideja skrajšanega delovnika sloni na predpostavki, da bi bili delavci produktivnejši in da bi se jim izboljšalo duševno stanje, kot ena izmed posledic pa bi bili tudi pozitivni učinki na okolje, saj bi bilo manj voženj s prevoznimi sredstvi na delo.

Predlog je med epidemijo, ko je več pozornosti namenjene izčrpanosti delavcev in uravnoteženim načinom bivanja, naletel na posluh vlade.

Kot spominja Guardian, so bile ravno levičarske stranke v Španiji tiste, ki so v Barceloni leta 1919 s 44-dnevno stavko dosegle sprejem 8-urnega delovnika kot prve v Zahodni Evropi. "Delavci v Španiji delajo v povprečju več kot drugje po Evropi. Vendar pa nismo med produktivnejšimi. Delati več ur ne pomeni delati bolje," je opozoril Iñigo Errejón iz stranke Más País.

Ogrožena ne smejo biti delovna mesta

Podrobnosti projekta sicer niso znane, navaja Guardian. Poskusni projekt, vreden 50 milijonov evrov, naj bi trajal tri leta. Podjetja naj bi zmanjšala število delovnih ur toliko, da njihovo poslovanje ne bi bilo ogroženo. Tisti, ki bi se odločili za to shemo, bi imeli prvo leto pokritih 100 odstotkov stroškov, drugo 50 odstotkov, tretje leto pa 33 odstotkov.

"Na podlagi teh številk smo izračunali, da bi lahko pri projektu sodelovalo 200 podjetij, ki imajo med 3000 in 6000 zaposlenimi. Edina omejitev je ta, da želimo videti resnično zmanjšanje delovnih ur in ne znižanja plač ali izgube delovnih mest," pa opozarja Héctor Tejero iz Más Paísa.

Pilotni projekt bi lahko začeli jeseni

"Španija bi s tem postala prva država, ki bi izvedla tako odločilen ukrep," dodaja Tejero za Guardian. Francija je recimo že začela uvajati 35-urne delovne tedne. Projekt bi lahko začeli jeseni.

Opozicija pa seveda ukrep označuje za "norišnico", saj je država v najhujši recesiji po državljanski vojni.