Barnier je v ponedeljek uporabil poseben člen ustave, ki vladi omogoča sprejetje določenega zakona brez glasovanja v parlamentu. S tem je skozi parlament na silo spravil vladni predlog o proračunu, posledično pa ujezil opozicijo, ki je nato vložila dva predloga o nezaupnici.

Enega je vložilo levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), drugega pa skrajno desni Nacionalni zbor (RN). Tako levica kot skrajna desnica namreč nasprotujeta predlogu vlade o proračunu. Za sprejetje predloga o nezaupnici je glasovalo 331 od skupno 577 poslancev, potrebovali pa so najmanj 289 glasov.

Barniereva desnosredinska manjšinska vlada je tako padla kot prva po letu 1962, ki jo je odneslo glasovanje o nezaupnici. Nekdanji pogajalec EU-ja za brexit bo zdaj s svojo ministrsko ekipo opravljal tekoče posle do imenovanja nove vlade.

Več ministrov Barniereve vlade in predsednikovih zaveznikov je ob tem v zadnjih dneh in tudi danes očitalo opoziciji, da je "izbrala kaos namesto odgovornosti".

Premier opozarjal na zadolženost in pozival k varčevanju

Barnier je francosko javnost in poslance prav tako večkrat opomnil, da je drugo največje gospodarstvo v območju evra močno zadolženo in da mora varčevati. V današnji razpravi v parlamentu je dejal, da "realno stanje javnih financ z nezaupnico ne bo čudežno izginilo". Opozoril je tudi na skrb vzbujajoče socialne in gospodarske razmere v državi, ki se bodo po njegovem mnenju s padcem vlade le še poslabšale.

Franciji se tako zdaj znova napoveduje politični kaos, ki državo pretresa že od julijske odločitve predsednika Emmanuela Macrona, da razpiše predčasne volitve, na katerih nobena od strank ni osvojila absolutne večine. Macron je nato septembra imenoval Barniera za predsednika vlade, kar je bil njegov zadnji poskus iskanja izhoda iz politične krize, ki jo je sprožil sam po porazu na evropskih volitvah, da bi ustavil zagon skrajne desnice.

Zaradi politične krize, v kateri se bo po padcu vlade po pričakovanjih znašlo drugo največje gospodarstvo v EU-ju, nekateri že pozivajo predsednika Macrona k odstopu, kar pa ta odločno zavrača. Če bi odstopil, bi sledil razpis predčasnih predsedniških volitev.

Novih parlamentarnih volitev pred poletjem prihodnje leto medtem v skladu s francosko ustavo ni mogoče razpisati, saj so te letos že bile, v roku enega leta pa lahko potekajo le enkrat.

Ostaja še možnost, da Macron imenuje novega premierja. Kot morebitni Barnierevi nasledniki se omenjajo nekdanji obrambni minister Sebastien Lecornu, nekdanji premier Bernard Cazeneuve, nekdanji notranji minister Gerald Darmanin in nekdanji evropski komisar Thierry Breton.

Tudi po današnjem glasovanju je bilo iz vrst skrajno leve Nepokorne Francije slišati pozive k odstopu predsednika. Macron, ki je sicer prav danes zaključil obisk v Savdski Arabiji, je medtem napovedal, da bo v četrtek zvečer nagovoril francosko javnost. Iz njegovega urada ob tem niso sporočili, kdaj bi lahko imenoval novega premierja.