oprostilo obtožb za oboroženi upor proti vladi Zorana Đinđića leta 2001. Med oproščenimi sta tudi nekdanji vodji te enote, Milorad Ulemek Legija in Zvezdan Jovanović.

Sodišče je presodilo, da tožilstvo ni dokazalo krivde. Gre sicer za sodbo na prvi stopnji, tožilstvo za organizirani kriminal pa je že napovedalo, da se bo pritožilo.

Obramba je trdila, da ni šlo za upor, temveč za protest, ker so oblasti haaškemu sodišču kljub drugačnemu dogovoru izročile dva pripadnika JSO-ja.

Tožilstvo je sedmerico obtožilo upora proti takratni novi demokratično izvoljeni vladi pod vodstvom Zorana Đinđića, ko so novembra 2001 oboroženi ustavili promet in zavračali izpolnjevanje ukazov. Zaprli so glavno cesto v Beogradu in ulice v Vrbasu, ker je nova vlada dva njihova pripadnika, brata Nenada in Predraga Banovića, izročila Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi vojnih zločinov.

Sodišče je v soglasni odločitvi izpostavilo, da vlada takrat ni razglasila izrednih razmer, ker je ocenila, da ni nevarnosti za nasilen prevzem oblasti.

JSO vpleten v umor premierja
Dve leti kasneje je bil 12. marca 2003 Đinđić ubit pred poslopjem vlade v Beogradu v atentatu, ki sta ga organizirala ravno JSO in zemunski klan, skupina organiziranega kriminala.

Leta 2009 je bil Ulemek obsojen na 40 let zapora zaradi organizacije umora, Jovanović pa za umor, saj je bil tisti, ki je streljal na premierja. Oba zdaj prestajata zaporno kazen. Politično ozadje umora sicer ni bilo nikoli ugotovljeno.

Ulemek je bil sicer obsojen tudi zaradi umora bivšega srbskega predsednika Ivana Stambolića in poskusa atentata na takratnega opozicijskega voditelja Vuka Draškovića leta 2000.

Upor uvod v Đinđićev umor
Portal Balkan Insight izpostavlja, da sodba pomeni konec že tako skromnih možnosti, da bi proti političnim podpornikom upora – ki je pomenil uvod v Đinđićev umor s strani vodij tega upora – kadar koli uvedli preiskavo zaradi upora in umora Zorana Đinđića.

Đinđić je bil prvi srbski premier po padcu režima Slobodana Miloševića leta 2000 in prihoda na oblast Demokratske opozicije Srbije (DOS). Kot premier je sprožil proces demokratizacije družbe ter korenitih gospodarskih in socialnih reform.

Njegova vlada se je zavzemala za sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in je sodišču izročila več obtožencev, med drugim tudi bivšega predsednika Srbije in Zvezne republike Jugoslavije Miloševića.