Srbska vlada je po protestih leta 2022 ustavila projekt litija. Foto: AP
Srbska vlada je po protestih leta 2022 ustavila projekt litija. Foto: AP

Srbska vlada je v torek sprejela uredbo, ki avstralskemu rudarskemu velikanu Rio Tinto omogoča ponovni zagon projekta pridobivanja litija na zahodu države.

V Srbiji so po odkritju velikih količin litija na območju mesta Loznica v dolini reke Jadar tam načrtovali gradnjo rudnika. Gre za strateško dragoceno kovino, ki je bistvenega pomena za proizvodnjo baterij za električna vozila, rudnik pa bi predstavljal enega največjih novih projektov na področju pridobivanja litija na svetu.

Rio Tinto je bil v projekt pripravljen vložiti 2,4 milijarde dolarjev, a so mu ostro nasprotovali okoljevarstveniki in del civilne družbe. Posledično je srbska vlada v začetku leta 2022 razveljavila sprejeti prostorski načrt za rudnik in projekt ustavila.

Srbsko ustavno sodišče je prejšnji teden presodilo, da vlada uredbe ni sprejela v skladu z ustavo, ta pa je nato že v torek sprejela uredbo, s katero "izvaja ukrepe za vzpostavitev pravnega reda v stanje, kakršno je bilo pred sprejetjem uredbe", in tako obnovila prostorski načrt.

Vučević je danes za Tanjug dejal, da je projekt v začetni fazi in da uredba vlade ne govori o rudniku. Poudaril je tudi, da prostorski načrt za posebne namene ne prejudicira izdajanja rudarskih, gradbenih ali okoljevarstvenih dovoljenj.

Nasprotniki projekta, ki so proti njemu protestirali tudi v preteklih tednih, trdijo, da je projekt pridobivanja litija škodljiv za zdravje ljudi in okolje, proteste je podprlo tudi več opozicijskih strank in državljanskih gibanj.

Rudarski velikan je pred kratkim opravil študijo o vplivih na okolje, s katero naj bi odpravil pomisleke. Ministrica za okolje Irena Vujović je pojasnila, da te študije še niso prejeli.

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić pa je v pričakovanju novih protestov medtem opozoril, da država ne bo dovolila neredov.

Rudnik v Jadarju bi po predvidevanjih družbe sicer lahko nakopal 58.000 ton litija letno, kar bi zadostovalo za 1,1 milijona vozil oz. za 17 odstotkov evropske proizvodnje električnih vozil.

Obisk Scholza naj bi bil povezan z litijem

Litij naj bi bil po pisanju medijev tudi glavni razlog petkovega Scholzevega obiska v Srbiji. Kot je v torek pisal bruseljski portal Politico, se bo nemški kancler v Beogradu predvidoma udeležil podpisa sporazuma o sodelovanju med EU-jem in Srbijo na področju uvoza mineralov, vključno z litijem, ki so ključni za digitalni in zeleni prehod EU-ja.

Njegov obisk so danes potrdili tudi v Berlinu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit, bosta EU in Srbija podpisala sporazum o dobavi baterijskih materialov oz. memorandum o "strateškem partnerstvu o trajnostnih surovinah, dobavnih verigah baterij in električnih avtomobilih".

Hebestreit je še dejal, da bodo sporazum sklenili v "kontekstu projekta trajnostnega pridobivanja litija" v Srbiji, pri podpisu pa bosta poleg Scholza navzoča tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter izvršni podpredsednik Evropske komisije in komisar za evropski zeleni dogovor Maroš Šefčovič.

Po pisanju Politica naj bi o obisku razmišljala tudi Ursula von der Leyen, kar pa še ni gotovo, saj bo Evropski parlament dan prej glasoval o njenem vnovičnem imenovanju za predsednico Evropske komisije.