Zavezniške sile so 13. februarja 1945 sprožile napad na Dresden, ki je bil takrat sedmo največje nemško mesto in pomembno prometno vozlišče, kjer so bile tudi pomembne tovarne orožja za nemško vojsko.

V 37 urah silovitih napadov je bilo odvrženih 3900 ton eksplozivnih in zažigalnih bomb. V napadih ameriških in britanskih vojaških letal je bilo ubitih okoli 25.000 ljudi, mesto na vzhodu Nemčije pa je bilo popolnoma uničeno.

Po besedah Steinmeierja bombardiranje Dresdna spominja na uničenje pravne države in demokracije v Weimarski republiki, na nacionalistično aroganco in zaničevanje ljudi, na antisemitizem in rasistično norost. "In bojim se, da teh nevarnosti do danes nismo pregnali," je opozoril in dodal, da ni dovolj, da se demokrati zgražajo, ampak je treba zavračati sovraštvo, oporekati žalitvam in stopiti naproti obsodbam.

S spravo do združene Evrope

Za nemškega predsednika je ravno pot sprave vodila v združeno Evropo. "Pot sprave nas je vodila v združeno Evropo. Ta Evropa je lekcija po stoletjih vojne in uničenja, sovraštva in nasilja. Nastala je iz duha upora proti rasistični norosti in totalitarizmu, iz duha svobode, demokracije in prava," je dodal.

Med slovesnostmi ob obletnici v Dresdnu je okoli 200 ljudi položilo vence in bele vrtnice na pokopališču Heidefriedhof v spomin ubitim.

Zvečer se je več tisoč ljudi zbralo v središču mesta in si v gesti miru seglo v roke. Kljub dežju so okoli mestnega središča na obeh straneh reke Labe oblikovali dolgo človeško verigo, ki letos predstavlja spravo. V verigi sta med drugim sodelovala Steinmeier in britanski princ Edward.