Neurje in poplave so najhuje prizadeli vzhodno pokrajino Valencia, kjer je umrlo 155 ljudi, še dva človeka sta umrla v pokrajini Kastilja - La Manča, eden pa v Andaluziji.

Oblasti pričakujejo, da bo končno število žrtev višje, saj je še veliko ljudi pogrešanih, je v sredo dejal minister za teritorialno politiko Angel Victor Torres, pristojen za odnose med vlado in regionalnimi oblastmi.

Reševalcem, gasilcem in policistom pri iskanju in reševanju pomaga približno 1000 pripadnikov španskih oboroženih sil. Poteka tudi čiščenje in odpravljanje posledic.

Španska nacionalna vremenska služba AEMET je danes za več delov regije Valencia znova razglasila najvišjo stopnjo ogroženosti zaradi močnega dežja. Padavine naj bi se sicer postopoma umirile, vendar bodo neugodne vremenske razmere po navedbah AEMET vztrajale še ves konec tedna.

V enem od krajev blizu mesta Valencia je v torek v samo osmih urah padla letna količina dežja. Voda je na prizadetih območjih odnašala stavbe, mostove in drevesa.

Opozicijski politiki so obtožili oblasti v Madridu, da so se prepozno odzvale glede opozarjanja prebivalcev in da so prepozno poslale reševalne enote, notranje ministrstvo pa je v odzivu dejalo, da so za ukrepe civilne zaščite odgovorne lokalne oblasti.

Španski premier Pedro Sanchez je danes obiskal v ujmi hudo prizadeto Valencio, kjer so reševalne službe v sredo rešile približno 270 ljudi, številne pa še vedno pogrešajo. "Trenutno je najpomembneje zaščititi čim več življenj," je dejal novinarjem in opozoril prebivalce, naj ostanejo doma, saj so napovedane nove padavine.

Približno 80 kilometrov cest v vzhodni regiji je bilo resno poškodovanih ali neprevoznih, je povedal minister za promet Oscar Puente. Mnoge blokirajo zapuščeni avtomobili. "Na žalost so v nekaterih vozilih trupla," je novinarjem povedal Puente in dodal, da bo trajalo dva do tri tedne, da se ponovno vzpostavi povezava s hitrim vlakom med Valencio in Madridom.

Na prizadetih območjih še naprej potekajo iskalne akcije za pogrešanimi, katerih natančno število ni znano. Španska obrambna ministrica Margarita Robles je povedala, da bo vojaška enota, ki je specializirana za reševalne operacije, danes začela prečesavati naplavine na najbolj prizadetih območjih. Na vprašanje, ali meni, da se bo število žrtev še povečalo, je Robles odgovorila, da glede tega ni optimistična, zato so reševalne ekipe s seboj pripeljale 50 mobilnih mrtvašnic.

Kako je potekalo opozarjanje?

Županja mesta Valencia Maria Jose Catala je povedala, da je bilo med osmimi najdenimi trupli v garaži v predmestju La Torre, tudi truplo policista, v isti soseski so našli tudi mrtvo 45-letnico. "Ti ljudje ne bi umrli, če bi bili pravočasno opozorjeni," je prepričana Laura Villaescusa, soseda in vodja lokalnega supermarketa.

Poplave so močno prizadele infrastrukturo Valencije, odnesle so številne mostove, ceste in železniške tire ter potopile kmetijska zemljišča v regiji, ki proizvede približno dve tretjini vseh v Španiji pridelanih agrumov. Španija je sicer vodilni svetovna izvoznica pomaranč.

Maribel Albalat, županja bližnjega mesta Paiporta, je dejala, da nikoli niso prejeli opozorila o neposredni nevarnosti poplav. Povedala je, da je v njenem mestu umrlo 62 ljudi. "Veliko starejših smo našli mrtve na njihovih domovih, pravtako veliko ljudi, ki so šli po svoje avtomobile. To je bila past," je povedala za špansko televizijo TVE.

V močno prizadetem podeželskem mestu Utiel, približno 85 kilometrov notranjosti, je reka Magro prestopila bregove in višina vode je v večinoma enonadstropnih hiša dosegla tri metre. Župan Utiela Ricardo Gabaldon je dejal, da je v mestu s približno 12.000 prebivalci umrlo najmanj šest ljudi, večina starejših ali invalidov, ki se niso mogli povzpeti na varno.

V mestu Godelleta, 37 km zahodno od mesta Valencia, je 52-letni Antonio Molina za Reuters opisal, kako je preživel nenadno poplavo v torek zvečer tako, da se je oklepal stebra na sosedovi verandi z vodo do vratu, dokler se niso razmere končno umirile. Njegovega psa so kasneje našli živega, ko je plaval v vodi, njegova žena in sin pa sta se rešila tako, da sta prišla v zgornje nadstropje doma. Molinin dom je že utrpel dve veliki poplavi v letih 2018 in 2020. Oblastem očita, da so dovolile gradnjo stanovanjskih zgradb v depresijah, kjer se nabira voda.
"Nočemo več živeti tukaj," je rekel v solzah. "Takoj ko pade par dežnih kapelj, že pregledujemo telefone."

Papež Frančišek je dejal, da moli za ljudi v regiji. "V tem trenutku katastrofe sem jim blizu," je dejal v videu, objavljenem na omrežju X.

Opozorilni sistem odpovedal

Kot piše Guardian, se že pojavljajo vprašanja, kako je lahko v eni od najbolj razvitih držav na svetu tako zatajil sistem za opozarjanje na ekstremne vremenske razmere in obveščanje prebivalstva.

"Alarm so sprožili, ko je bila voda že tukaj, ko mi ni bilo več treba povedati, da se bliža poplava," se je jezil 66-letni upokojenec Julian Ormeno iz Sedave, enega izmed predmestij Valencie. "Nihče ni prišel, da bi prevzel odgovornost," je še povedal za francosko tiskovno agencijo AFP.

Hidrologinja Hannah Cloke z britanske univerze v Readingu je povedala, da se je s pravočasnim opozarjanjem takšnim tragedijam "mogoče popolnoma izogniti", če se ljudje držijo stran od naraščajočih voda. Po njenih besedah ​​tokratne posledice poplav nakazujejo, da je opozorilni sistem Valencie odpovedal.

"Ljudje ne bi smeli umirati zaradi tovrstnih napovedanih vremenskih dogodkov v državah, kjer imajo sredstva za boljše delovanje," je dodala profesorica podnebnih tveganj in odpornosti na univerzi v Readingu Liz Stephens.

Državna meteorološka agencija AEMET je v torek zjutraj sicer razglasila rdeči alarm za regijo Valencia, a so se razmere čez dan poslabšale in šele zgodaj zvečer je bil ustanovljen regionalni organ, zadolžen za koordinacijo urgentnih služb.

Opozorilo prebivalcem Valencie, naj ne zapuščajo svojih domov, je pristojna služba civilne službe izdala šele po 20. uri, kar pa je bilo prepozno za mnoge, ki so se že odpravili na ceste in so se tam znašli ujeti sredi neurja.

Evropski odziv na evropsko tragedijo

Pomoč je Španiji že ponudilo več držav in organizacij, tudi Slovenska karitas, ki začenja z akcijo zbiranja sredstev za pomoč prizadetim.

Pomoč je ponudila tudi Evropska unija. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo poudarila, da "ne gre le za nacionalno tragedijo, temveč evropsko, ki potrebuje tudi evropski odziv". Danes je na omrežju X sporočila še, da so zastave pred poslopji EU-ja v Bruslju iz solidarnosti s prizadetimi v Španiji spuščene na pol droga.

Hladen zrak nad toplim morjem

Torkove poplave so bile najhujše v Španiji po letu 1996, ko je hudourniška voda poplavila kamp v Pirenejih in je umrlo 87 ljudi.

Močne nalive so po poročanju Guardiana meteorologi pripisali vremenskemu pojavu, znanem kot gota fria ali hladna kaplja, ki nastane, ko se jedro hladnega zraka premika nad toplimi vodami Sredozemlja. S tem se ustvarja atmosferska nestabilnost, zaradi česar se topel in nasičen zrak hitro dvigne, kar nato povzroči močan dež in nevihte.

Strokovnjaki pravijo, da ima segrevanje Sredozemlja, ki poveča izhlapevanje vode, ključno vlogo pri hujših nalivih.