Potresi so močno načeli tudi sicer živahno umetniško mesto Tolentíno v Markah, kjer je morala svoje domove zapustiti petina meščanov, ki se še vedno niso vrnili vanje. Tolentino ima 19 tisoč prebivalcev, pobraten je z Izolo in velja za "mesto smehljajev": zaradi Muzeja humoristične umetnosti, ki skupaj z bienalnim festivalom danes postavlja smernice evropski karikaturi.

Potres je močno prizadel naselja v osrednjih Apeninih (fotografija je arhivska). Foto: EPA
Potres je močno prizadel naselja v osrednjih Apeninih (fotografija je arhivska). Foto: EPA

Smeh naj bi bil doma tudi v trenutno zaprtem mestnem gledališču, poimenovanem po Nicoli Vaccaju, prav tistem, ki si je izmislil osnovne pevske vaje. V njem ima zdaj sedež Compagnia della Rancia – tista italijanska gledališka skupina, ki je najslavnejša prav zaradi muzikala. Šele januarja bodo znova šli na turnejo, seveda zaradi covida. Toda največja tragedija Tolentina v zadnjih letih je bil potres leta 2016.

40 odstotkov nepremičnin močno poškodovanih
"40 odstotkov nepremičnin v Tolentinu je potres močno poškodoval, med njimi je tudi čudovita občinska palača. Stavbe se niso podrle, toda moramo jih povsem rekonstruirati,"
je dejal župan Tolentina Giuseppe Pezzanesi. "Tolentino se ni porušil, kot velja za naselja v Apeninih. Toda 3500 naših meščanov se je moralo izseliti s svojih domov," pravi samostojna novinarka iz Tolentina Barbara Olmai.

Namesto začasnih hišk prava stanovanja
"Politiki so se odločili, da ne bodo gradili začasnih hišk za izseljene, ampak da bodo vlagali v gradnjo pravih stanovanj, ki jih bodo pozneje uporabljali kot socialna stanovanja. Toda gradijo jih z denarjem, namenjenim prizadetim v potresu,"
meni Flavia Giombetti, zagovornica pravic potresnih oškodovancev iz Tolentina.

"Zaradi tako imenovane italijanske birokracije imamo pri gradnji leto in pol zamude. Toda na koncu bomo imeli 199 novih stanovanj, ki nas bodo stala manj kot začasne lesene hiške," pa pojasnjuje župan Pezzanesi.

Nekateri še vedno v kontejnerskem naselju
Razseljeni zdaj živijo večinoma v najemu, ki ga plačuje država. Nekateri so ostali v kontejnerskem naselju, kamor je občina naselila še brezdomne prebežnike. Med epidemijo so ga ogradili. "To ni nobeno taborišče. Ljudje so se sami odločili, da bodo ostali tam. Med več kot 200 ljudmi v zabojnikih je 37 družin, ki so zaradi potresa upravičene do dodelitve stanovanja. Toda pri gradnji teh zamujamo," pravi župan Pezzanesi.

Občina, ki se ponaša tudi z zdaj močno poškodovano baziliko Nikolaja Tolentinskega, je samo ena od več kot 140, ki so jih prizadeli potresi iz leta 2016. Vsaka ima svoje posebnosti; preden se bodo razseljeni vrnili domov, pa bo povsod minilo najmanj desetletje.