Pogovori, ki so bili prvi med kakim španskim premierjem in katalonskim predsednikom po več kot dveh letih, so trajali več kot dve uri. Obe strani si želita omiliti napetosti po lanskem neuspelem poskusu osamosvojitve Katalonije, ki je sprožil politično krizo.

Namestnica španskega premierja Carmen Calvo je pogovor opisala kot "resnično koristnega", saj sta se Sanchez in Torra dogovorila za vnovično vzpostavitev dvostranske komisije, ki je bila kraj dialoga med Madridom in Barcelono, a jo je bivša konservativna španska vlada razpustila,.

Vzpostavili bodo tudi delovne komisije, ki bodo obravnavale različne teme, od energetike, revščine, izobraževanja in zdravstva, je povedala in dala vedeti, da se bosta Sanchez in Torra znova sestala v Barceloni.

V znak dobre volje bo Madrid razmislil tudi o umiku veta konservativne španske vlade na več zakonov, ki jih je sprejel katalonski parlament. To je sicer ena od zahtev Torre.

Torra: Katalonska vlada ne bo odstopila od poti v neodvisnost
Glede vprašanja neodvisnosti Katalonije pa Madrid ostaja neomajen. Carmen Calvo je dejala, da je o tem vprašanju "mogoče reči le malo", saj referenduma o neodvisnosti španska ustava ne predvideva. Torra je zagotovil, da katalonska vlada ne bo odstopila od poti v neodvisnost. "Pravica Katalonije do samoopredelitve mora biti spoštovana za dosego kakršnekoli politične rešitve," je dejal. Zagovornik neodvisnosti Torra je bil sredi maja več kot pet mesecev po katalonskih parlamentarnih volitvah izvoljen za novega predsednika Katalonije. Napovedal je, da bo "sledil volji katalonskega ljudstva", ki je 1. oktobra lani na referendumu podprlo samostojnost Katalonije.

Njegova vlada je prisegla 2. junija, s tem pa je bil samodejno odpravljen neposreden nadzor Madrida, uveden po katalonski razglasitvi neodvisnosti konec oktobra lani.

Sanchez je prisegel na isti dan kot nova katalonska vlada. Položaj je prevzel, ko je parlament konservativcu Marianu Rajoyu izglasoval nezaupnico. Zanj je bila usodna korupcijska afera njegove Ljudske stranke.

Sanchez je ob prisegi napovedal dialog s strankami, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije, ob čemer naj bi spoštovali špansko ustavo in regionalni statut, ki določa avtonomijo Katalonije. Njegova vlada za rešitev katalonske krize predlaga reformo ustave.