75-letnemu Becciuju, nekdanjemu bližnjemu svetovalcu papeža Frančiška, ki ga je leta 2020 odstavil s položaja, sodijo v povezavi s spornimi nepremičninskimi posli v Londonu.

V središču postopka je nakup luksuzne, 17.000 kvadratnih metrov velike stavbe v elitni londonski četrti Chelsea v okviru naložbenih dejavnosti Svetega sedeža. Skupno naj bi državni sekretariat, uprava Vatikana, za nakup namenil več kot 350 milijonov evrov. Vatikan je na koncu prodal poslopje, ki so ga kupili po previsoki ceni in je bilo obremenjeno s skrito hipoteko. V zadevi je bila sicer zlasti poudarjena zloraba sredstev iz Petrovega novčiča, nabirke, s katero papež podpira karitativna dela med najrevnejšimi po svetu.

Becciu, ki je bil v času nakupa nepremičnine na vplivnem položaju v vatikanski upravi, je obtožen poneverbe, zlorabe položaja ter napeljevanja h krivemu pričanju ter prelivanja denarja in sklepanja pogodb s podjetji in dobrodelnimi organizacijami, ki sta jih nadzorovala njegova brata na Sardiniji. Tožilec trdi, da je povzročil, da je državni sekretariat izgubil od 130 do 180 milijonov evrov.

Za prvoobtoženega Becciuja zahteva sedem let in tri mesece zapora, 10 tisoč evrov denarne kazni in zaplembo premoženja v vrednosti 14 milijonov evrov, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Italije Janko Petrovec.

Becciu je danes znova zagotovil, da je nedolžen. "Vedno sem delal v dobro Cerkve," je dejal in poudaril, da ni nikoli ukradel niti centa ter da se niti on niti člani njegove družine niso obogatili prek Cerkve.

Med soobtoženimi je Cecilia Marogna, obtožena, da je v zasebne namene porabila več kot pol milijona evrov, ki jih je za domnevno posredovanje pri osvobajanju v Maliju ugrabljene redovnice prejela na račun v Sloveniji. Zanjo tožilstvo zahteva štiri leta in osem mesecev zapora, 10 tisoč evrov denarne kazni in zaplembo premoženja v vrednosti 575 tisoč evrov. Za njeno podjetje Logsic pa predlaga globo v znesku 150.000 evrov, triletno prepoved sklepanja pogodb z javno upravo in zaplembo 174.210 evrov.

Vatikanski tožilec Alessandro Diddi je za skupno deset obtožencev, ki jim od julija 2021 sodijo na vatikanskem sodišču zaradi goljufije, poneverbe, zlorabe pooblastil, pranja denarja, korupcije in izsiljevanja, poleg denarnih kazni danes zahteval tudi zaporne kazni od več kot štiri do več kot 13 let.

Ob kardinalu je na zatožni klopi več cerkvenih in laičnih uslužbencev državnega sekretariata, visokih sodelavcev vatikanskih finančnih služb in oseb iz mednarodne finančne skupnosti.

Najvišjo, več kot 13-letno zaporno kazen je tožilec predlagal za nekdanjega uslužbenca državnega sekretariata Fabrizia Tirabassija, enajst let in pet mesecev zapora pa za italijanskega investicijskega posrednika Raffaeleja Mincioneja.

Papež Frančišek je po izbruhu afere leta 2020 zaradi nje in niza drugih finančnih škandalov občutno zaostril nadzor nad vatikanskim denarjem. Odločil se je za večjo centralizacijo finančnih tokov v Vatikan in odvzel pooblastila državnemu sekretariatu.