Trump je po neuradnih navedbah na zasedanju voditeljev 29 članic Nata dejal, da sta dva odstotka BDP-ja za obrambo zelo malo in da bi moral biti ta cilj štirje odstotki. Podobno je ameriški predsednik sicer pozival že na lanskem vrhu Nata v Bruslju. Zaveznice v Natu so se sicer zavezale k dvema odstotkoma BDP-ja za vojske. ZDA, daleč najmočnejša članica, za vojsko namenjajo 3,5 odstotka BDP-ja.

Generalni sekretar Jens Stoltenberg je na novinarska vprašanja v povezavi s Trumpovim pozivom dejal, da se bo sam osredotočil na dogovorjeni cilj dveh odstotkov. "Začnimo s tem," je dejal ter znova spomnil, da so vse zaveznice ustavile reze vojaških izdatkov in te začele tudi povečevati. Trend se je obrnil, a pred nami je še dolga pot, vseskozi ponavlja Stoltenberg.

Drugi voditelji se po neuradnih navedbah na zasedanju na Trumpove besede niso odzivali.

Dva odstotka do leta 2024?
Članice Nata so se zavezale, da se bodo do leta 2024 čim bolj približale cilju, da za vojske namenjajo dva odstotka BDP-ja. Ta cilj naj bi letos izpolnilo osem držav: poleg ZDA še Velika Britanija, Grčija, Estonija, Latvija, Poljska, Romunija in Litva.

Do leta 2024 pa naj bi ga izpolnilo sedemnajst zaveznic. Poleg omenjene osmerice še Albanija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Francija, Madžarska, Črna gora, Slovaška in Turčija.

Slovenija je prejšnji teden tik pred vrhom na hitro sprejela sklep o dodatnem povečanju vojaškega proračuna za 12 milijonov evrov, s čimer zagotavlja, da bodo obrambni izdatki letos znašali odstotek BDP-ja. Slovenski cilj do leta 2025 je 1,2 odstotka BDP-ja za vojsko, kar naj ne bi bil verodostojen načrt.

Najnovejši statistični podatki, objavljeni tik pred vrhom, potrjujejo, da je Slovenija z 1,01 odstotka BDP-ja za vojsko na repu članic Nata. Manj od nje bodo so letos za obrambo namenili le Luksemburg (0,55 odstotka BDP-ja) ter Španija in Belgija (0,93 odstotka BDP-ja).

Lani so zaveznice na Trumpovo pobudo odločile, da bodo pripravile nacionalne načrte za povečanje vojaških izdatkov. Na podlagi teh načrtov ocenjujejo, da bodo evropske zaveznice in Kanada do leta 2024 za vojske namenile dodatnih 266 milijard dolarjev, je še dejal Stoltenberg.

Trump kritiziral Nemčijo
Pred tem je Trump članice zveze okrcal, da premalo denarja namenjajo za vojske, posebej pa je izpostavil Nemčijo. Dejal je, da je ta držva zaradi "neprimernega" dogovora z Moskvo glede plina postala "ujetnica Rusije, ker dobiva toliko svoje energije od njih". Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala, da je izkusila, kaj pomeni živeti v delu države pod nadzorom Sovjetske zveze.

Na delovnem zajtrku glede dogovora med Berlinom in Moskvo o plinovodu Severni tok 2 je generalnega sekretarja Nata in navzoče presenetil tudi z besedami, rekoč: "Vsi govorijo o tem, po celem svetu govorijo, da vam mi plačujemo milijarde dolarjev, da vas branimo, ampak vi plačujete milijarde dolarjev Rusiji," je nadaljeval in zaključil, da Rusija "popolnoma nadzoruje" Nemčijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Mi branimo Nemčijo, branimo Francijo, branimo vse te države in potem številne izmed njih sklenejo dogovor o plinovodu z Rusijo in ji plačujejo na milijarde dolarjev. Mislim, da je to zelo neprimerno," je po poročanju Guardiana dejal ameriški predsednik.

Stoltenberg je stopil v bran ostalim članicam zavezništva in pojasnil, da so države v obrambo že začele vlagati več in bodo storile še več. "Močan Nato je dober za Evropo, je pa tudi dober za ZDA," je dejal po navedbah nemške tiskovne agencije DPA. Stoltenberg je še dodal, da so že v času hladne vojne članice Nata gospodarsko sodelovale z Rusijo.

Angela Merkel: Tudi mi branimo interese ZDA
Na Trumpove izjave se je že odzvala Angela Merkel in zanikala, da je Nemčija pod "popolnim nadzorom" Rusije. Dobro je, da lahko Nemčija odloča o lastni politiki, je dejala. Spomnila je, da je nekoč sama izkusila, kaj pomeni živeti v delu Nemčije, ki ga je nadzorovala Sovjetska zveza, poroča DPA. "Zelo sem vesela, da smo danes združeni v svobodi v Zvezni republiki Nemčiji in da lahko zaradi tega tudi rečemo, da oblikujemo svojo samostojno politiko in sprejemamo samostojne odločitve. To je zelo dobro, predvsem za ljudi v novih zveznih deželah."

Na kritiko, da Nemčija premalo prispeva k evropski obrambi, je kanclerka dejala, da "Nemčija naredi veliko za Nato". "Nemčija je druga država po številu vojakov, ki jih prispeva, največji del naših vojaških zmožnosti je na voljo Natu in tudi dandanes močno sodelujemo v Afganistanu. Prav tako branimo interese ZDA," je dejala.

Ameriški predsednik se je ob robu vrha v Bruslju na štiri oči sestal z nemško kanclerko. Po njegovih besedah je bilo srečanje, na katerem sta razpravljala o vojaških izdatkih in trgovini, "odlično". Po kritikah je poudaril, da imata s kanclerko zelo dobre odnose. "S kanclerko imava zelo zelo dober odnos. Z Nemčijo imamo izjemno dobre odnose," je dejal.

Guardian sicer piše, da bi po poročanju ameriških medijev Trump rad videl, da Angela Merkel ne bi bila več nemška kanclerka. Njegove zadnje kritike naj bi bile tako lahko del poskusov spodkopati njen položaj znotraj Nemčije, ki je zdaj ranljiv.

"Trumpovih izjav vajeni"
Nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen pa je medtem o izjavah Trumpa dejala, da so "jih že skoraj vajeni". Po njenem prepričanju je sicer Trumpova kritika, da Nemčija premalo vlaga v obrambo, pravična. A ga je tudi pozvala, naj na razmere gleda bolj celostno, ne samo v okviru dveh odstotkov bruto domačega proizvoda. Pri tem je opozorila na število nemških vojakov in neto izdatka za obrambo.