Še pred dobrim mesecem je bil dnevni center premajhen za vse, ki so se k humanitarnim organizacijam obrnili po pravno ali zdravniško pomoč in v varnem okolju pojedli topel obrok ter izkoristili priložnost za prhanje. Ob tokratnem obisku gneče ni bilo. Večina jih je v mesto prišla pred kratkim, tudi Džejtoš, ki je iz Bangladeša pobegnil zaradi pritiskov na hindujsko manjšino. "Smo Hindujci. Sem smo se zatekli, ker se v naši državi spopadamo z različnimi težavami," je dejal.

Za tem, ko so konec novembra oblasti iz starega pristanišča odpeljale 170 prebežnikov, se je slika v mestu spremenila, pove Maddalena Avon iz italijanskega združenja za solidarnost: "Prvič po dveh letih in pol lahko rečemo, da se spoštujejo pravice prosilcev za azil, saj so ti takoj vključeni v sprejemne centre. Ne vemo pa, koliko časa bo še tako."

Prefektura in občina kljub obljubam namreč nista povečali nastanitvenih kapacitet ali vzpostavili načrta za sprejem prebežnikov. Odslej vsak teden poskrbita za premestitev 60 prosilcev za azil v druge nastanitvene centre po državi.

Po podatkih nevladnikov je do konca novembra do Trsta prišlo okoli 13 tisoč prebežnikov, kar je nekaj manj kot v enakem obdobju lani. Večina jih pot nadaljuje. Člani društva "na robu sence" jim pomoč že pet let vsak večer ponujajo na trgu pred železniško postajo. "Trg je prostor kratkega postanka. Vsi si želijo na vlak, a za to potrebujejo vozovnico," je dejal Gian Andrea Franchi iz humanitarne organizacije Na robu sence.

Čeprav je prihodov v zimskih mesecih manj, je 50 dodatnih ležišč, za katera so v mestu poskrbele humanitarne organizacije, vsako noč zasedenih.