"Upam, da nihče ne bo škodil demokraciji s porajanjem dvomov o volitvah in izidih, da bi prikril svoj neuspeh," je privržence nagovoril Erdogan, ki je po preštetih več kot 95 odstotkih glasovnic osvojil 52,8 odstotka glasov.

Glavni Erdoganov protikandidat na predsedniških volitvah Muharrem Ince je dobil dobrih 30 odstotkov podpore. Ince je po oddaji glasu volivce pozval, naj nadzorujejo štetje glasov na svojih voliščih. Njegova Republikanska ljudska stranka (CHP) je že sporočila, da bi se glede na njihove podatke Ince moral uvrstiti v drugi krog.

Prav tako je glede na veliko večino preštetih glasov na parlamentarnih volitvah zmagala Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) s 43 odstotki podpore. AKP-jeva koalicijska partnerica, skrajno desna MHP, je osvojila okoli 11 odstotkov. Koalicija Ljudsko zavezništvo, v kateri je z njima še ultranacionalistično gibanje BBP, bi tako osvojila 54 odstotkov glasov v parlamentu.

Glavna stranka opozicijskega zavezništva, Republikanska ljudska stranka (CHP), je osvojila drugo mesto za AKP-jem z okoli 23 odstotki. Parlamentarni prag pri desetih odstotkih bi trenutno prestopila še nova stranka Iyi (Dobro), ki s CHP-jem, islamistično stranko Saadet in konservativno Demokratsko stranko (DP) tvori opozicijsko Narodno zavezništvo.

Prav tako bi se v parlament z okoli 11 odstotki uvrstila tudi prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP).

Na predsedniških volitvah se je za Erdoganom (AKP) in Incejem (CHP) z osmimi odstotki podpore zvrstil prokurdski kandidat Selahattin Demirtas (HDP), ki je kampanjo zaradi obtožb terorizma vodil iz zapora. Nekdanja notranja ministrica in podpredsednica parlamenta Meral Aksener (Iyi) je dobila sedem, Temel Karamollaoglu (Saadet) in Dogu Perincek pa manj kot odstotek podpore.

Visoka volilna udeležba
Volitve je zaznamovala visoka volilna udeležba. Na predsedniških volitvah je volilo 86,82, na parlamentarnih pa natanko 87 odstotkov izmed 59,36 milijona volilnih upravičencev.

Volišča so bila odprta do 16. ure po srednjeevropskem času. Okoli tri milijone volivk in volivcev v diaspori je lahko glasove oddalo do 19. junija.

Erdogan že 16 let na oblasti
Erdogan je zmagal na vseh volitvah, odkar je njegova konservativna islamska Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) leta 2002 prišla na oblast. Tokrat so javnomnenjske raziskave kazale, da ima med petimi protikandidati močnega tekmeca v Inceju, kandidatu glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP). Če bo potreben, bo drugi krog 8. julija.

Po spremembi ustave aprila lani so letos predsedniške in parlamentarne volitve prvič potekale na isti dan in po njih bo v državi namesto zdajšnjega parlamentarnega uveljavljen predsedniški sistem. Z njim bo novi predsednik dobil več pristojnosti, odpravili bodo položaj premierja.

Na parlamentarnih volitvah bodo ob tem namesto dosedanjih 550 volili 600 poslancev in poslank. V parlament se bodo uvrstile zgolj stranke oziroma koalicije, ki bodo na državni ravni presegle 10-odstotni volilni prag.

Erdogan: Demokratična revolucija Turčije
Erdogan je glas oddal v Carigradu. O volitvah, ki uvajajo nov politični sistem, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal, da država z njimi tako rekoč "izvaja demokratično revolucijo".

Ince je glas oddal v svojem domačem mestu Yalova. "Naj bo to najboljši rezultat za državo," je ob tem dejal novinarjem.

Glasovala je že tudi nekdanja notranja ministrica in podpredsednica parlamenta Meral Aksener iz stranke Iyi (Dobra), ki ji javnomnenjske ankete napovedujejo tretje mesto. Ob oddaji glasu v Carigradu je izrazila željo, da bodo volitve "odražale svobodno voljo volivcev". "Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se bo volja (ljudstva) odrazila (v volilnih skrinjicah)," je napovedala.

Poročila o nepravilnostih in zastraševanjih
Medtem z jugovzhoda države poročajo o goljufanju z glasovi, na ulicah pa naj bi volivce zastraševali oboroženi neznanci.

Iz province Sanliurfa prihajajo poročila o številnih volilnih nepravilnostih, je izpostavil tiskovni predstavni CHP-ja, iz katere prihaja glavni Erdoganov protikandidat. Očitke o nepravilnostih je stranka predala pristojni območni volilni komisiji kot tudi državni volilni komisiji YSK. "Zagotoviti skušamo varnost glasovalnih skrinjic," je dodal.

Do nepravilnosti naj bi med drugim prišlo v okrožju Suruc. Tam naj bi bilo v glasovalni skrinjici več glasovnic, kot je doslej oddanih glasov. V okrožju Eyyubiye so podobno ponoči po navedbah stranke prinesli 100 glasovnic v podporo Ljudskemu zavezništvu, v katerem sta moči združili Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) ter skrajno desna Stranka nacionalističnega gibanja (MHP).

Na ulicah Suruca naj bi ob tem videli oborožene posameznike, ki naj bi vzbujali napetost in uničevali volilno vzdušje. "Na volivce v Surucu pritiskajo ... Vzpostaviti želijo neke vrste ozračje terorja na volilni dan," je ocenil Bulent Tezcan, predstavnik CHP-ja.

V Surucu so bili v času predvolilne kampanje ta mesec ubiti štirje ljudje. Gre za območje z veliko kurdsko skupnostjo, kjer naj bi se predvsem dobro odrezala prokurdska Ljudska demokratska stranka stranka (HDP).

Volitve opazujejo domači in tuji opazovalci
Več deset tisoč ljudi v Turčiji se je odzvalo na pozive opozicije, naj nadzorujejo potek volitev. V državi so tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Kot je povedala vodja opazovalne misije Ovseja Audrey Glover, ki je obiskala volišče v Ankari, po vsej državi glasovanje spremlja okoli 330 mednarodnih opazovalcev. Ti bodo spremljali tako glasovanje kot tudi kasnejše preštevanje glasov.

Volilni dan – suhi dan
V Turčiji so volilni dnevi, tudi današnji, t. i. suhi dnevi, kar pomeni, da je do polnoči prepovedana prodaja alkoholnih pijač in njihovo uživanje na javnih mestih. Prav tako je prepovedano nošenje orožja, izjema so državni varnostni organi. Zaprte so čajnice, v času volitev so prepovedane tudi poroke.