Ukrajinska obveščevalno-varnostna služba je potrdila, da so ruske sile v nedeljskem pomorskem incidentu pri polotoku Krim zajele nekaj njenih častnikov, ki so mornarici "obveščevalno" pomagali. Pred zajetjem je bil eden izmed ukrajinskih obveščevalcev huje ranjen. Rusija je že pred tem objavila, da so med prijetimi tudi pripadniki ukrajinske obveščevalne službe.

Sodišče na Krimu je odredilo dvomesečni pripor za 12 od 24 ukrajinskih mornarjev, ki jih je ruska obmejna straža zajela med nedeljskim incidentom z ukrajinskimi vojaškimi plovili v Črnem morju. Dvomesečni pripor so odredili tudi za tri ukrajinske mornarje, ki so bili v incidentu ranjeni in se zdravijo v bolnišnici. Očitajo jim nezakonit vstop na rusko ozemlje ob grožnjah z nasiljem, za kar jim po navedbah ruske tiskovne agencije Interfax grozi do šest let zapora. Preostale bodo pred sodišče prevedli v sredo.

Putin upa na podporo Nemčije
Po poročanju Guardiana pa je ruski predsednik Vladimir Putin danes po telefonu govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel in izrazil upanje, da bo Berlin lahko vplival na Kijev in ga odvrnil od sprejemanja nadaljnjih nepremišljenih odločitev. Putin je ob tem izrazil resno zaskrbljenost zaradi odločitve ukrajinskih oblasti, da uvedejo stanje visoke pripravljenosti oboroženih sil in vojno stanje, so sporočili iz Kremlja. Ob tem je obsodil provokacijo ukrajinske strani, ki po njegovem mnenju predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava ukrajinskih vojaških ladij. Voditelja sta se o nedeljskem "nevarnem incidentu" pogovarjala na nemško pobudo.

Merklova je v pogovoru s Putinom, s katerim je govorila po pogovorih z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, pozvala k zmernosti in poudarila, da je treba razmere omiliti z dialogom. Merklova in Putin pa naj bi v pogovoru omenila tudi možnost, da bi incident preučili strokovnjaki za varovanje meja obeh strani.

Večji nadzor
Ukrajinski parlament je v ponedeljek podprl uvedbo vojnega stanja v desetih ukrajinskih pokrajinah, ki ležijo ob meji z Rusijo ali ruskima zaveznicama Belorusijo ter separatistično Pridnestrje v Moldaviji. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je pojasnil, da ne gre za razglasitev vojne, ampak le začasno 30-dnevno uvedbo izrednih razmer za krepitev obrambe pred rusko agresijo.

Vlada v Kijevu bo lahko prepovedala javna zborovanja, uvedla policijsko uro in urejala objave v medijih. Opozicija opozarja, da bi Porošenko lahko tudi preložil predsedniške volitve, ki so predvidene marca naslednje leto in na katerih se mu ne obeta vnovična izvolitev. Porošenko je to zanikal in zatrdil, da se je tudi zato odločil za skrajšanje vojnega stanja s sprva predvidenih 60 na 30 dni.

ZDA obsodile rusko agresijo proti Ukrajini
Globoko zaskrbljenost nad dogodki med Rusijo in Ukrajino so izrazile tudi ZDA, ki so obsodile "agresivno dejanje Rusije" in Moskvo pozvale, naj vrne ladje in mornarje ter spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v mednarodno priznanih mejah tudi glede teritorialnih voda. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je dejal, da ZDA pozivajo obe strani k zadržanosti in spoštovanju mednarodnih zavez in obveznosti. "Predsednika Vladimir Putin in Petro Porošenko naj nemudoma neposredno uredita položaj," je dejal Pompeo in dodal, da ZDA zavračajo ruski poskus priključitve Krima.

Pompeo je pozneje po telefonu govoril s Porošenkom, ki mu je potrdil podporo ZDA državni suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, vključno s teritorialnim morjem. Porošenko se mu je zahvalil in podčrtal pomen enotnosti zahodnih držav pred rusko agresijo. Pompeo se je s tem strinjal in dejal, da ceni ukrajinske korake za umiritev položaja.

Guterres pozval k maksimalni zadržanosti
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je medtem po incidentu v Črnem morju pozval Rusijo in Ukrajino k maksimalni zadržanosti. V sporočilu za javnost je pozval obe strani, naj nemudoma sprejmeta ukrepe za zajezitev incidenta in zmanjšanje napetosti z miroljubnimi sredstvi skladno z Ustanovno listino ZN-a.

Prvi mož svetovne organizacije je poudaril potrebo po polnem spoštovanju pravic in dolžnosti vseh vpletenih strani po mednarodnem pravu in dejal, da mora biti polno spoštovana tudi suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.

Incident na Kerški ožini
Rusija si je polotok Krim priključila leta 2014 po izvedenem referendumu in čez Kerško ožino letos zgradila 19 kilometrov dolg most, ki povezuje Krim z Rusijo. Ukrajinske ladje so skušale v nedeljo pluti skozi Azovsko morje, vendar je ladja ruske obalne straže najprej trčila v prvo ladjo, nato odprla ogenj nanjo in zaprla pot drugima dvema. Prispele so še druge ruske vojaške ladje in zaplenile tri ukrajinske skupaj s 23 člani posadke. V streljanju je bilo ranjenih več ukrajinskih mornarjev – ruska stran navaja tri ranjence, ukrajinska pa šest.

Rusija in Ukrajina imata pogodbo iz leta 2003, po kateri si delita suverenost nad Azovskim morjem in Kerško ožino, vendar Rusija zahteva, da bi morale ukrajinske ladje pred poskusom plovbe skozi ožino zaprositi za dovoljenje. Rusija trdi, da je šlo za namerno provokacijo ukrajinskega predsednika Porošenka, ki ga marca čakajo predsedniške volitve, na katerih se mu zaradi nizke priljubljenosti napoveduje poraz. V ponedeljek sta potekali kar dve ločeni zasedanji Varnostnega sveta ZN-a na to temo.