Kot je sporočila ukrajinska vojska, je umik zdaj mogoč, ker se je v zadnjih tednih prekinitev ognja spoštovala. Obe strani sta ob umiku izstrelili več signalnih raket.

Cilj je, da se sprti strani hkrati umakneta na svoje položaje, kot to določa leta 2016 podpisani sporazum, ki za zdaj še ni zaživel v praksi.

Načrtovani umik s ključne bojne črte na od vojne razdejanem vzhodu države je sicer v zadnjih tednih v Kijevu sprožil ostre proteste, predvsem se z njim ne strinjajo tisti, ki so sodelovali v vojni proti separatistom. Ena izmed ukrajinskih nacionalističnih organizacij je v mestu Zolote celo namestila svoje oborožene privržence, ki naj bi preprečili umik ukrajinske vojske.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je položaj prevzel letos, si je končanje oboroženega konflikta na vzhodu države zadal za enega svojih glavnih ciljev.

Spopadi zahtevali 13.000 življenj

Umik ukrajinske vojske z območja, kjer je mesto Zolote, in še z dveh drugih predelov je pogoj, ki ga je postavila Rusija za vrhunsko srečanje normandijske četverice v Parizu, s katerim bi obnovili zastali mirovni proces. Na tem vrhu bi sodelovali ruski, ukrajinski in francoski predsednik ter nemška kanclerka.

Vzhod Ukrajine je že več kot pet let v primežu vojne med ukrajinsko vojsko in separatisti, ki jih podpira Moskva. Do zdaj je zahtevala 13.000 življenj. Nasilje je v zadnjih letih upadlo, a mirovni proces je za zdaj še vedno v slepi ulici. Septembra sta Ukrajina in Rusija izvedli dolgo pričakovano izmenjavo ujetnikov, 1. oktobra pa so se Kijev, Moskva in separatisti dogovorili, da bosta regiji Doneck in Lugansk dobili poseben status.