"V globoki žalosti obveščamo someščane in someščanke, sodelavce, prijatelje, zagrebško in hrvaško javnost, da je nenadoma, danes, 28. februarja, v 66. letu za posledicami srčnega infarkta umrl župan mesta Zagreb gospod Milan Bandić," so ponoči sporočili iz županovega urada.

Dodali so, da je "Bandić živel za svoje mesto, za Zagrebčane, ki so mu vedno bili na prvem mestu, za delo, ki ga je opravljal z energijo in ljubeznijo vseh 21 let."

Bandić je imel že dalj časa resne zdravstvene probleme. Junija lani so ga hospitalizirali, ker mu je postalo slabo, poročajo hrvaški mediji.

Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik Zoran Milanović sta izrazila sožalje Bandićevi družini. Plenković je v svojem posvetilu še zapisal, da je preminulega "opredeljevala neizčrpna delovna energija", navaja hrt.hr.

Do volitev, ki bodo maja, bo Zagreb vodila namestnica župana, Jelena Pavičić Vukičević.

Milan Bandić se je rodil leta 1955 v občini Grude v Bosni in Hercegovini, študiral je v Zagrebu na Fakulteti za politične vede. V času hrvaškega molka se je včlanil v komunistično stranko. Ob spremembi političnega sistema in uvedbe demokracije je kot eden redkih Hercegovcev ostal zvest stranki, ki ji je pomagal pri preobrazbi v socialdemokratsko stranko.

Leta 1997, ko je združena opozicija na čelu s SDP-jem slavila v Zagrebu, Franjo Tudjman pa je preprečil imenovanje opozicijskega župana v prestolnici, je bil med organizatorji protestov in se je s svojim populističnim slogom priljubil meščanom. Tri leta zatem je prvič postal župan Zagreba. Temeljito je spremenil njegovo podobo, posodobil javni promet, vpeljal kolesarske steze in mnoge gradbene projekte.

Bandić je bil med letoma 2000 in 2021 kar šestkrat izvoljen za župana Zagreba; štirikrat kot član SDP-ja, enkrat kot neodvisna kandidat ter nazadnje kot član svoje stranke Milan Bandić – Stranka dela in solidarnosti. Neuspešno se je potegoval tudi za položaj predsednika države.

Njegovo županovanje so poleg spreminjanja podobe hrvaške prestolnice zaznamovale tudi številne afere. Zoper njega je bilo po poročanju Večernjega lista vloženih približno 250 kazenskih obtožb, a le redke so dočakale sodni epilog.

Vpleten v številne afere, večina brez sodnega epiloga

Med najbolj razvpitimi na Hrvaškem so afera Krašograd – večmilijonske nezakonitosti pri zamenjavi zemljišč za mestne neprečinine, afera Nadstrešnice – pri čemer naj bi nadstrešnice tramvajskim in avtobusnih postaj gradili še pred objavo razpisov, pa številne spremembe urbanističnih načrtov Zagreba (GUP), domnevno nezakonito poslovanje z Ivico Todorićem, sumljivi posli pri gradnji stadiona Maksimir in sodelovanja s klubom Dinamo, gradnja žičnice na Slemenu in nazadnje nerazjasnjeno dogajanje glede sredstev za lanski božič v Zagrebu.

"Naj institucije opravijo svoje delo," je ponavljal na neprijetna novinarska vprašanja in večkrat v isti sapi poudaril, da je "Hrvat in katolik". Leta 2014 je bil po večmesečni kazenski preiskavi vendarle aretiran v povezavi z nezakonitim ravnanjem v povezavi z delovanjem Zagrebškega holdinga d. o. o. Afere in domnevne nezakonitosti nikoli niso zmanjšale njegove priljubljenosti, leta 2017 je prepričljivo, z več kot 147.000 glasovi podpore, izvoljen za župana Zagreba.