"Zaradi izjemno visokih dobičkov dobro organiziranih posameznikov se kmetijska in gozdna zemljišča spreminjajo v 'vikendaške parcele', ki so realno vredne dva do tri evre, prodajajo pa se po 30 do 50 evrov na kvadratni meter. Posledica tega je, da v Istri še naprej nastajajo nelegalna naselja, istrske favele, s tisoči prebivalcev," so bili nedavno do velikega števila nezakonitih gradenj kritični v upravi mesta Umag.

V istrski županiji so v odzivu opomnili, da že dolgo opozarjajo na problematiko črnih gradenj v hrvaški Istri, in da je predsednik županije Boris Miletić večkrat predlagal konkretne rešitve.

Uprava mesta Umag je na svoji uradni spletni strani namreč nedavno zapisala, da je Istra postala evropski raj za črnograditelje. Kot so opozorili, sta nezakonita gradnja ter uzurpacija gozdnih in kmetijskih zemljišč, pa tudi pomorskega dobra, "rak rana" občine. Poudarili so, da so črne gradnje večinoma delo tujih državljanov, med katerimi je največ Slovencev. Natančno število ilegalnih prebivalcev v t. i. istrskih favelah je po njihovih besedah nemogoče določiti, ocenjujejo pa, da jih je okoli 30.000.

Sorodna novica V hrvaškem delu Istre vse več črnih gradenj, največ naj bi jih bilo v lasti Slovencev

Ocenili so, da je absurdno in nerealno, da "te ilegalne gozdne hiše" v Istri že v nekaj mesecih po postavitvi postanejo "legalne". Lastnike takšnih gradenj bi po njihovih navedbah v drugih evropskih državah deportirali, kritični pa so bili tudi do predsednika istrske županije Miletića. Zapisali so namreč, da Miletić, namesto da bi to največjo težavo Istre povzdignil na raven županije, okupacijo Istre omenja le na slavnostnih sejah.

V istrski županiji so za STA poudarili, da s predsednikom na čelu nenehno opozarjajo na problematiko črnih gradenj v Istri. Dodali so tudi, da boj proti črnim gradnjam, ko gre za nadaljnji razvoj istrske županije, ostaja "absolutna prioriteta".

"Vsaka oblika črne gradnje je nesprejemljiva, najslabša oblika pa je gradnja na gozdnih in kmetijskih zemljiščih, še posebej, ko gre za zavarovana območja. S tem se manjša vrednost gradbenega območja, neposredno pa to vpliva tudi na stanje infrastrukture, saj je treba zagotoviti zadostne količine elektrike in vode. Tu je tudi težava odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali v naravi," so sporočili.

Ocene kažejo na več deset tisoč nezakonitih gradenj

Poudarili so, da je črna gradnja prisotna po vsej Istri, bolj izrazita pa je ob obali. Natančnega števila nezakonito zgrajenih objektov nimajo, po nekaterih ocenah pa jih je več deset tisoč.
Nezakonite gradnje po njihovih besedah nimajo nacionalne pripadnosti, dejstvo pa je, da so zanje velikokrat odgovorni tuji državljani, ki v svojih matičnih državah tega ne počnejo.
Kot so še opozorili v istrski županiji, so pristojnosti gradbene inšpekcije v rokah države, regionalne in lokalne oblasti pa da so glede tega vprašanja nemočne. "Kar lahko storimo in tudi počnemo, je, da o tem govorimo in opozarjamo na to. Težava je, da imamo na območju istrske županije samo dva gradbena inšpektorja, ki zagotovo ne moreta rešiti tega, kar se dogaja," so pojasnili.

Miletić je že večkrat predlagal konkretne rešitve, so navedli v uradu predsednika županije. Izpostavili predloga, da bi pristojnosti gradbene inšpekcije prepustili regionalni in lokalni ravni ter da bi bilo treba uvesti spremembe na področju kaznovanja. "Če bi bile kazni veliko, veliko višje in če ne bi šlo več za prekršek, ampak za kaznivo dejanje, bi tisti, ki gradi na črno, končal v zaporu, te objekte pa bi porušili, s čimer bi vsem poslali dobro sporočilo," so pojasnili.

Leta 1991 je imela hrvaška Istra po navedbah mesta Umag nekaj več kot 200.000 domačih prebivalcev. Danes ima še dodatnih 200.000 nestalnih prebivalcev, tako legalnih kot nelegalnih, ti pa imajo skupno 140.000 turističnih postelj, ki jih oddajajo v najem, večinoma na črno.

Slovenski lastniki mobilnih hiš na območju občine Umag sicer menijo, da ne kršijo zakona, ker imajo te postavljene na svojih zemljiščih.