Zaradi nenapovedane in nepričakovane stavke kontrolorjev na pariškem letališču Orly so se zgodile zamude, letalske družbe pa so odpovedale skoraj polovico letov, so danes sporočili iz francoske uprave za civilno letalstvo. V nasprotju s prejšnjimi tremi dnevi protestov sicer s strani sindikatov tokrat ni bilo poziva k vsesplošnim stavkam po vsej državi.

Delavski sindikat CGT je sporočil, da je samo v Parizu protestiralo 500.000 ljudi, kar je več kot 400.000, kolikor so jih našteli na zadnjih protestih 7. februarja. Notranje ministrstvo, ki običajno navaja precej nižje številke, je medtem sporočilo, da je po vsej državi protestiralo 963.000 ljudi, v Parizu pa približno 93.000.

Protesti so potekali tudi v drugih krajih po vsej Franciji, policija je v mestu Rennes na zahodu države uporabila tudi vodne topove. Protestne shode vodijo predstavniki osmih glavnih francoskih sindikatov, ki za zdaj ohranjajo enotnost, ki jih vlada doslej ni zmogla razbiti.

Sindikati so v skupni izjavi zapisali, da bodo 7. marca pozvali k vsesplošni nacionalni stavki, ki bo "ustavila Francijo", če bo vlada "ostala gluha za ljudsko mobilizacijo". Naslednje proteste in stavke so napovedali za 16. februar.

Sporen dvig upokojitvene starosti

Francozi so tako že četrtič na ulicah izrazili nasprotovanje pokojninski reformi, s katero želi vlada predsednika Emmanuela Macrona dvigniti upokojitveno starost z 62 na 64 let do leta 2030. To je osrednji del pokojninske reforme, ki je tudi najbolj sporen. Minimalna delovna doba za polno pokojnino bi se zvišala z 42 na 43 let.

Številni Francozi, ki v pokojninski sistem niso vplačevali dovolj časa, da bi dobili polno pokojnino, sicer že zdaj delajo tudi po 62. letu starosti. Nasprotniki reforme pravijo, da ljudje v številnih napornih poklicih, ki zahtevajo težje fizično delo, le redko lahko delajo dlje. Poleg tega si delavci ne želijo izčrpavati svojega zdravja na delovnem mestu, še dodajajo.

Francoska vlada na drugi strani vztraja pri reformi, saj bi se po njenih navedbah brez tega pokojninski sistem sesul. Pokojninska reforma je bila tudi ena Macronovih osrednjih predvolilnih obljub.

Vlada je poskušala kritike omiliti z obljubo o zvišanju najnižje zagotovljene pokojnine na 1200 evrov ter dodatkih za upokojence z zdravstvenimi težavami in tiste, ki so opravljali fizično zahtevna dela. Opozicija očita, da gre za "bonbončke" brez pravega učinka.