Informacije o kraju domnevnih okužb na Hrvaškem so bile po navedbah hrvaškega časopisa Večernji list epidemiologom dostopne za 21 od 23 primerov. Okuženi so bivali v desetih različnih kampih, od katerih jih je bilo devet v Istri. 14 od 15 vprašanih je v kampih uporabljalo bazene. Okužena oseba, ki se ni kopala v bazenu v kampu, pa je imela bližnji stik z osebo s simptomi okužbe, ki se je.

Povprečna starost obolelih je bila osem let, okužbo pa so zaznali pri osebah, starih od enega do 48 let.

Epidemiologi z inštituta Heidelberg so o rezultatih laboratorijskih analiz obvestili svoje kolege po evropskem sistemu Eurosurveillance. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi dejstva, da v preteklih petih letih v istem obdobju niso laboratorijsko potrdili niti enega primera kriptosporidioze.

Podobno skrb naj bi po pisanju nekaterih britanskih medijev izrazili tudi zdravstveni delavci v Veliki Britaniji.

Kriptosporidiozo povzroča okužba z mikroskopskim parazitom cryptosporidium. Najpogostejši znak okužbe je vodena driska, ki traja do dva tedna. Ostali simptomi vključujejo še želodčne krče, dehidracijo, slabost, bruhanje, povišano telesno temperaturo ter izgubo telesne teže. Pri nekaterih poteka okužba brez znakov in simptomov, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Okužba po navedbah NIJZ-ja najpogosteje nastane zaradi okužene vode, hrane ali neposredno s stikom z okuženo osebo. Kriptosporidiji so tudi najpogostejši povzročitelji drisk, povezanih s kopanjem v bazenih.