Neurje in poplave so najhuje prizadeli vzhodno pokrajino Valencia, kjer je umrlo 92 ljudi, še dva človeka pa sta umrla v pokrajini Kastilja - La Manča, eden pa v Andaluziji.

Oblasti pričakujejo, da bo končno število žrtev višje, saj je še veliko ljudi pogrešanih, je v sredo dejal minister za teritorialno politiko Angel Victor Torres, pristojen za odnose med vlado in regionalnimi oblastmi.

Španski premier Pedro Sanchez bo danes obiskal v ujmi hudo prizadeto Valencio, kjer so reševalne službe v sredo rešile okrog 270 ljudi, številne pa še vedno pogrešajo. Več krajev je bilo davi še vedno brez elektrike in pitne vode, zaprte ostajajo številne ceste in železnice, oviran je letalski promet.

V enem od krajev blizu mesta Valencia je v torek v samo osmih urah padla letna količina dežja. Voda je na prizadetih območjih odnašala stavbe, mostove in drevesa, prekinjene pa so nekatere cestne in železniške povezave z Madridom in Barcelono.

Na prizadetih območjih še naprej potekajo iskalne akcije za pogrešanimi, katerih natančno število ni znano. Španska obrambna ministrica Margarita Robles je povedala, da bo vojaška enota, ki je specializirana za reševalne operacije, danes začela prečesavati naplavine na najbolj prizadetih območjih.

Na vprašanje, ali meni, da se bo število žrtev še povečalo, je Robles odgovorila, da glede tega ni optimistična, zato so reševalne ekipe s seboj pripeljale 50 mobilnih mrtvašnic.

Opozorilni sistem odpovedal

Kot piše Guardian, se že pojavljajo vprašanja, kako je lahko v eni od najbolj razvitih držav na svetu tako zatajil sistem za opozarjanje na ekstremne vremenske razmere in obveščanje prebivalstva.

"Alarm so sprožili, ko je bila voda že tukaj, ko mi ni bilo več treba povedati, da se bliža poplava," se je jezil 66-letni upokojenec Julian Ormeno iz Sedave, enega izmed predmestij Valencie. "Nihče ni prišel, da bi prevzel odgovornost," je še povedal za francosko tiskovno agencijo AFP.

Hidrologinja Hannah Cloke z britanske univerze v Readingu je povedala, da se je s pravočasnim opozarjanjem takšnim tragedijam "mogoče popolnoma izogniti", če se ljudje držijo stran od naraščajočih voda. Po njenih besedah ​​tokratne posledice poplav nakazujejo, da je opozorilni sistem Valencie odpovedal.

"Ljudje ne bi smeli umirati zaradi tovrstnih napovedanih vremenskih dogodkov v državah, kjer imajo sredstva za boljše delovanje," je dodala profesorica podnebnih tveganj in odpornosti na univerzi v Readingu Liz Stephens.

Državna meteorološka agencija AEMET je v torek zjutraj sicer razglasila rdeči alarm za regijo Valencia, a so se razmere čez dan poslabšale in šele zgodaj zvečer je bil ustanovljen regionalni organ, zadolžen za koordinacijo urgentnih služb.

Opozorilo prebivalcem Valencie, naj ne zapuščajo svojih domov, je pristojna služba civilne službe izdala šele po 20. uri, kar pa je bilo prepozno za mnoge, ki so se že odpravili na ceste in so se tam znašli ujeti sredi neurja.

Evropski odziv na evropsko tragedijo

Pomoč je Španiji že ponudilo več držav in organizacij, tudi Slovenska karitas, ki začenja z akcijo zbiranja sredstev za pomoč prizadetim.

Pomoč je ponudila tudi Evropska unija. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo poudarila, da "ne gre le za nacionalno tragedijo, temveč evropsko, ki potrebuje tudi evropski odziv". Danes je na omrežju X sporočila še, da so zastave pred poslopji EU-ja v Bruslju iz solidarnosti s prizadetimi v Španiji spuščene na pol droga.

Hladen zrak nad toplim morjem

Torkove poplave so bile najhujše v Španiji po letu 1996, ko je hudourniška voda poplavila kamp v Pirenejih in je umrlo 87 ljudi.

Močne nalive so po poročanju Guardiana meteorologi pripisali vremenskemu pojavu, znanem kot gota fria ali hladna kaplja, ki nastane, ko se jedro hladnega zraka premika nad toplimi vodami Sredozemlja. S tem se ustvarja atmosferska nestabilnost, zaradi česar se topel in nasičen zrak hitro dvigne, kar nato povzroči močan dež in nevihte.

Strokovnjaki pravijo, da ima segrevanje Sredozemlja, ki poveča izhlapevanje vode, ključno vlogo pri hujših nalivih.