Državni tožilec je podprl zahtevo za spremembo obsodbe Navalnega iz pogojne v zaporno kazen.

Na protestih, na katerih so zahtevali, naj Navalnega izpustijo iz zapora, se je v nedeljo kljub prepovedi in poostrenim varnostnim ukrepom od Vladivostoka na ruskem Daljnem vzhodu do Moskve ter Sankt Peterburga drugi konec tedna zbralo več tisoč ljudi.

Po podatkih neodvisne organizacije OVD-Info, ki spremlja proteste, so potekali v več kot 50 mestih. Policija je prijela več kot 5300 ljudi, od tega 1800 v Moskvi in skoraj 1200 v Sankt Peterburgu.

Navalni zaprt

Protesti so potekali pred torkovo obravnavo na sodišču, ki bo odločilo, ali bodo Navalnemu skoraj triletno pogojno zaporno kazen iz leta 2014 spremenili v zaporno. Iz urada državnega tožilca so sporočili, da spremembo kazni v zaporno podpirajo.

44-letni Navalni se je 17. januarja po več mesecih bivanja v Nemčiji vrnil v Rusijo, kjer se je zdravil po zastrupitvi z živčnim strupom novičok, za katero krivi Kremelj. Po pristanku na moskovskem letališču Šeremetjevo so ga ruske oblasti prijele, naslednji dan pa zanj odredile 30-dnevni pripor.

Navalni je v priporu v močno varovanem zaporu. K njegovi izpustitvi je pozvalo več zahodnih držav, tudi Evropska unija (EU) in ZDA, ki so v nedeljo obsodile ostro ukrepanje ruskih oblasti proti podpornikom Navalnega.

Tiskovna predstavnica Navalnega Kira Jarmiš je v hišnem priporu, kjer bo po besedah njenega odvetnika ostala do 23. marca.

Zakon o prepovedi spletnega aktivizma

V Rusiji je sicer začel veljati zakon, v skladu s katerim morajo upravitelji družbenih omrežij odkrivati in onemogočiti dostop do pozivov k udeležbi na nedovoljenih protestih.

Prav tako morajo preprečiti dostop do vsebin o terorizmu in državnih skrivnostih, onemogočiti pa morajo tudi navodila za izdelavo drog, vsebine s spolno zlorabo otrok, spodbujanje k samomoru in izjave, ki prezirajo rusko ustavo.

Francija zaradi Navalnega pozvala Nemčijo k opustitvi plinovoda Severni tok 2

Francija je zaradi pripora Navalnega in represije nad protestniki Nemčijo pozvala k opustitvi plinovoda Severni tok 2 z Rusijo. Francoski minister za evropske zadeve Clement Beaune je za radio France Inter dejal, da so v tem okviru že izrazili dvome o tem projektu in pozvali Berlin k njegovi ustavitvi.

Spomnil je, da voditelji članic EU-ja preučujejo nove sankcije proti Rusiji zaradi pripora Navalnega in zatrtja množičnih protestov v podporo Navalnemu. Unija odločitve o novih sankcijah še ni sprejela, saj čaka na razvoj dogodkov in na to, kaj se bo zgodilo v sodnem postopku proti Navalnemu, ki mu bodo verjetno skoraj triletno pogojno kazen spremenili v zaporno, o čemer naj bi sodišče odločalo v torek.

Beaune je izpostavil, da je EU sankcije proti Rusiji v preteklosti že sprejel in da lahko sprejme nove, kar pa ne bo zadoščalo. Dejal je, da "razmišljajo tudi o plinovodu Severni tok 2", vendar mora odločitev sprejeti Nemčija, kjer bo potekal plinovod.

ZDA in več evropskih držav, med njimi Poljska, je kritičnih do plinovoda, ker da bo povečal odvisnost Nemčije in EU-ja od ruskega zemeljskega plina. Evropski parlament je po aretaciji Navalnega 17. januarja po vrnitvi v Rusijo od članic EU-ja že zahteval "bistveno zaostritev sankcij proti Rusiji" in ustavitev gradnje plinovoda Severni tok 2.

Nemška kanclerka Angela Merkel vztraja pri projektu, njena tiskovna predstavnica Martina Fietz je po pozivu Francije dejala, da vlada "svojega temeljnega stališča" do podpore projektu ni spremenila. Dela pri gradnji plinovoda so se v Nemčiji po skoraj enoletni prekinitvi zaradi ameriških groženj s sankcijami nadaljevala decembra lani.

Plinovod Severni tok 2, ki je že skoraj zgrajen, bo količino ruskega zemeljskega plina, ki v Nemčijo priteče čez Baltsko morje, podvojil. Na ta način bi si Nemčija lahko v obdobju, ko se poslavlja od premoga in jedrske energije, zagotovila ugodno energetsko oskrbo.

Po navedbah ruskega energetskega velikana Gazprom, ki je glavni investitor, je zgrajenih že 94 odstotkov spornega plinovoda. Na morskem dnu je tako položenih že več kot 2300 kilometrov cevi, manjka jih še okoli 150 kilometrov, od tega 120 kilometrov v danskih in 30 kilometrov v nemških vodah.

Plinovod Severni tok 2 poteka pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale. Plin – letno naj bi se ga v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh steklo 55 milijard kubičnih metrov – naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca lanskega leta, a se je časovnica zamaknila tudi zaradi ameriških sankcij.