Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da sta z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem govorila o obrambni pomoči, energetskem sektorju in stopnjevanju sankcij proti Rusiji. "Cenimo visoko stopnjo dialoga z Nemčijo in podporo v našem boju," je tvitnil Zelenski.

Ukrajino je v torek obiskala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je v Kijevu znova odprla nemško veleposlaništvo. Srečala se je tudi z Zelenskim in ukrajinskim premierjem Denisom Šmigaljem, ki sta se zahvalila Berlinu za spremembo stališča do Moskve ter za spremembo stališča do ruskega naftnega embarga in dobave orožja Ukrajini.

Namestnik ukrajinskega premierja je medtem sporočil, da je Ukrajina predlagala Rusiji izmenjavo hudo ranjenih borcev v jeklarni Azovstal v Mariupolju za ruske vojne ujetnike. Rusija se še ni odzvala.

Mario Draghi: ZDA se morajo pogovarjati neposredno z Rusijo

Italijanski premier Mario Draghi je po torkovem srečanju z ameriškim predsednikom Josephom Bidnom danes dejal, da morajo ZDA in EU za konec vojne sodelovati tako z Rusijo kot z Ukrajino.

"Strinjala sva se, da moramo še naprej podpirati Ukrajino in izvajati pritisk na Moskvo, a se moramo tudi začeti spraševati, kako zgraditi mir," je povedal Draghi in dodal, da je bistveno, da se ZDA pogovarjajo neposredno z Rusijo.

V Moskvi sta se sicer danes sešla namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov in ameriški veleposlanik v Rusiji John Sullivan. Ameriško veleposlaništvo je sporočilo, da "ZDA ostajajo zavezane odprtju komunikacijskih kanalov z rusko vlado, tako za napredovanje interesov ZDA kot za zmanjšanje tveganja napačnih kalkulacij med našimi državami".

Uprava v Hersonu napoveduje priključitev Rusiji

Namestnik vodje vojaško-civilne uprave ukrajinske regije Herson Kiril Stremousov je napovedal, da bo regija, ki je po trditvah Rusije pod popolnim nadzorom njenih sil, še pred koncem leta oblikovala zakonsko ogrodje za pridružitev Rusiji.

Pokrajina Herson na jugu Ukrajine meji s polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila že leta 2014, je že prvi dan vojne v Ukrajini padla v roke ruske vojske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Namestnik vodje Moskvi zveste uprave je že konec aprila napovedal, da bo v regiji Herson v kratkem ukrajinsko valuto grivna v celoti nadomestil ruski rubelj.

Stremousov je na današnji novinarski konferenci šel še korak dlje in dejal, da bodo ruskega predsednika Vladimirja Putina formalno zaprosili za priključitev Ruski federaciji, navaja ruska tiskovna agencija Tass.

Herson je strateško izredno pomembno območje, saj se polotok Krim s tega območja napaja z vodo za prebivalstvo in kmetijstvo.

Kremelj je v odzivu na zahtevo za priključitev sporočil, da je odločitev odvisna od volje prebivalstva, vendar mora imeti vsaka taka odločitev tudi pravno podlago.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je konec aprila dejal, da namerava Rusija "ponarediti" referendum o neodvisnosti v pokrajinah Herson in Zaporožje. V Hersonu so po ruskem prevzemu oblasti potekali tudi protesti ukrajinskih prebivalcev.

Uspeh ukrajinskih sil na vzhodu

Medtem Kijev sporoča, da so ukrajinske sile v severovzhodni pokrajini Harkov spet prevzele nadzor v štirih krajih.

Predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da ukrajinske sile postopoma izrinjajo ruske sile iz Harkova, ki je tarča ruskega obstreljevanja od začetka vojne konec februarja. Pohvalil je ukrajinske vojake, ki po njegovih besedah kažejo "nadnaravno moč" v boju proti agresorski vojski, a je pri tem vseeno posvaril pred evforijo, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

"Ukrajinske oborožene sile delajo vse, da bi osvobodile našo državo in naše ljudi," je sporočil Zelenski in dodal: "Vsa naša mesta bodo osvobojena – Herson, Melitopolj, Berdjansk, Mariupolj in druga."

Dodal pa je, da Ukrajinci ne bi smeli pričakovati zmag vsak teden ali celo vsak dan, poroča BBC.

Po predvidevanjih ameriškega Inštituta za vojne študije bo ukrajinska protiofenziva v nekaj tednih prisilila ruske sile v popoln umik iz okolice Harkova.

Hkrati pa strokovnjaki inštituta opažajo, da ruska vojska postopno napreduje okoli 150 kilometrov jugovzhodno, kjer osvajajo ozemlja Doneškega bazena, ki še niso pod nadzorom ruskih sil ali sil lokalnih proruskih oblasti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Napad na rusko obmejno vas

Guverner ruske pokrajine Belgorod Vjačeslav Gladkov je sporočil, da so ukrajinske sile obstreljevale vas Solohi ob meji, pri čemer je bil ubit en človek, še trije pa ranjeni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nad pokrajino Kursk naj bi medtem sestrelili ukrajinski brezpilotni letalnik.

Oblasti na ruskih območjih ob meji z Ukrajino so sicer že večkrat obtožile ukrajinske sile, da izvajajo napade na njihovo ozemlje. Aprila je Gladkov zatrdil, da so ukrajinski helikopterji napadli prostor za shranjevanje goriva v Belgorodu.

ZDA bodo Ukrajini in zaveznikom namenile še 40 milijard dolarjev

Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil 40 milijard dolarjev vreden sveženj pomoči Ukrajini in evropskim zaveznikom, kmalu bo to storil še senat. Ameriška pomoč Ukrajini zaradi ruske invazije se bo tako povečala na skoraj 54 milijard dolarjev.

Ameriški predsednik Joe Biden je sicer pozval k 33 milijardam, vendar povišanju vsote na 40 milijard ne nasprotuje.

Za predlog so glasovali vsi demokrati in tudi večina republikancev. Za Ukrajino bo tako šlo več denarja, kot so ga ZDA v letu 2019 namenile za pomoč po vsem svetu. Znesek predstavlja tudi skoraj odstotek celotnega proračuna ZDA.

V predlogu je šest milijard dolarjev za oborožitev in urjenje ukrajinske vojske, 8,7 milijarde dolarjev za obnovo vojaškega materiala, ki so ga ZDA doslej že poslale v Ukrajino ter 3,9 milijarde dolarjev za ameriške vojake, ki so na območju blizu Ukrajine.

Predvidenih je 8,8 milijarde dolarjev gospodarske podpore Ukrajini, približno štiri milijarde dolarjev za Ukrajino in evropske zaveznike, da se oborožijo, manjši del, 900 milijonov dolarjev pa za begunce.

Po podatkih Stockholmskega mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta (Sipri) znaša celoletni ruski proračun za vojsko 65,9 milijarde dolarjev.

Demokrati so želeli predlogu priključiti še dodatna sredstva za boj proti pandemiji koronavirusa in olajšanje poti do državljanstva za afganistanske begunce, ki so sodelovali z ameriškimi silami, vendar pa so republikanci temu nasprotovali.

Češki državljani na fronto

Češki predsednik Miloš Zeman je odobril odhod 103 čeških državljanov v Ukrajino, kjer bodo ukrajinskim oboroženim silam priskočili na pomoč v boju proti ruski vojski, je sporočil tiskovni predstavnik češkega predsednika.

Zemanovo odločitev je odobril tudi češki premier Petr Fiala. Zeman in Fiala sta se v torek dogovorila, da češki državljani, ki bi odšli v vojno in pomagali ukrajinskim silam, ne bodo kaznovani. Zakonodaja namreč Čehom prepoveduje samovoljno sodelovanje v spopadih in vojnah v tujini.

Fialova vlada je doslej Ukrajini zagotovila več paketov vojaške pomoči, vključno s tanki in oklepniki, v skupni vrednosti približno treh milijard čeških kron, kar znaša okrog 118 milijonov evrov.

Že od začetka ruske invazije v Ukrajino prihajajo borci iz tujine, ki se želijo boriti ob boku ukrajinskih sil. K temu je v preteklosti pozival tudi ukrajinski predsednik Zelenski.

Žene ukrajinskih borcev obiskale papeža s prošnjo za pomoč

Skupina žena ukrajinskih vojakov se je v Vatikanu sestala s papežem Frančiškom in ga prosila, naj posreduje in reši življenja njihovih mož in partnerjev, ki se v oblegani jeklarni Azovstal v mestu Mariupolj borijo proti ruskim silam. Del skupine je tudi soproga enega od vodij neonacističnega bataljona Azov.

"Prosile smo ga, naj pride v Ukrajino, naj se pogovori z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in mu reče, naj izpustijo fante iz jeklarne Azovstal. Rekel je le, da bo molil za nas," je novinarjem po srečanju s papežem povedala Katerina Prokopenko.

Njen mož Denis Prokopenko je eden od vodij bataljona Azov, ukrajinske skrajne desne vojaške skupine z neonacistično simboliko, ki je uradno postala del ukrajinskih oboroženih sil, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Pripadniki bataljona Azov vodijo obrambo industrijskega kompleksa jeklarne Azovstal, zadnje utrdbe ukrajinskih borcev v uničenem pristaniškem mestu Mariupolj, ki je po večtedenskem obleganju pod nadzorom ruske vojske.

"Razmere v jeklarni so grozljive, ni vode, ni hrane, ni nikakršnih medicinskih pripomočkov. Papeža smo prosile za pomoč in posredovanje pri dogovoru za evakuacijo naših vojakov. Dejal je, da moli za nas in da dela vse, kar je v njegovi moči," je dejala članica skupine Julija Fedosjuk, ki trdi, da je v jeklarni 700 hudo ranjenih ukrajinskih vojakov in večje število mrtvih, ki jih ne morejo pokopati.

Ženske so povedale še, da je njihovo srečanje s papežem Frančiškom trajalo približno pet minut in je potekalo po njegovi splošni avdienci na Trgu svetega Petra.