Že več let se na Hrvaškem vrstijo opozorila o znatnem upadanju prebivalstva, novo šolsko leto pa je znova postreglo z alarmantnimi podatki o vpisu v osnovne šole.

Že lani 117 osnovnih šol ni imelo prvošolcev, letos pa se je ta številka povišala za 20, kar po poročanju Slobodne Dalmacije pomeni za 24 razredov manj najmlajših šolarjev, medtem ko je moralo lani vrata zapreti osem podružničnih šol, letos pa še štiri več.

Kot piše Slobodna Dalmacija, se učilnice praznijo skoraj po vsej Hrvaški, in ne samo po otokih, zaledju, hribovitih območjih ter slavonskih ravninah. Od 21 županij samo v Medžimurju in mestu Zagreb ni šole brez prvošolcev. Najhuje je v Primorsko-goranski in Vukovarsko-sremski županiji.

Dolgoročne posledice izseljevanja in nizke rodnosti

Mediji in strokovnjaki na Hrvaškem se strinjajo, da je po padcu rodnosti svoj davek v zadnjih letih terjalo še izseljevanje.

Po neuradnih podatkih državnega zavoda za statistiko (DZS) je imela Hrvaška lani sredi leta 4.089.000 prebivalcev, medtem ko jih je imela ob popisu leta 2011 še 4.284.000. Kot je februarja letos navajal Večernji list, Hrvaška še nikoli po osamosvojitvi ni imela manj prebivalcev kot danes, pri čemer strokovnjaki menijo, da je število prebivalcev že padlo pod štiri milijone, ker se veliko izseljenih ne odjavlja, medtem ko DZS pri svojih podatkih upošteva število rojenih, umrlih, priseljenih in uradno izseljenih prebivalcev.

Po teh ocenah se je v zadnjih letih število otrok do 14. leta starosti zmanjšalo za 60 tisoč, medtem ko je število učencev v skupno 2.607 osnovnih in srednjih šolah od leta 2013 do leta 2019 upadlo za 44 tisoč, od tega 11.736 osnovnošolcev in 32.673 srednješolcev. To je toliko ljudi, kot jih ima Liško-senjska županija ali deseto največje mesto Sisak.

Zmanjševanje števila prvošolcev in zapiranje šol odpira številne probleme – od demografskega opustošenja območij do presežka učiteljev.

"Ne zapirajo se samo šole, ustavi se razvoj krajev, ni več življenja, kar prinaša ogromne gospodarske posledice. Ostajajo starejši prebivalci, ki tako prehajajo v sistem socialne oskrbe in mora zanje poskrbeti država. Hrvaška se je navadila na postopno izginjanje, kar ni dobro in nikogar ne sme pustiti ravnodušnega," je bil za Slobodno Dalmacijo neizprosen predstojnik katedre za demografijo na zagrebški ekonomski fakulteti Anđelko Akrap, ki že nekaj časa poziva k sprejetju dolgoročne strategije razvoja.

Po njegovih besedah že brez izseljevanja kaže upad števila živorojenih otrok, če se upošteva, da se izseljujejo cele družine, pa je tudi ob predpostavki, da se odhajanje v tujino ustavi, jasno, da bo prihodnja leta vse manj vpisov v osnovne šole.

Do leta 2051 le še 3,15 milijona prebivalcev

Glede na Akrapove projekcije bo tudi ob več priseljenih kot odseljenih po letu 2020 in ob današnji stopnji rodnosti do sredine stoletja skupno število prebivalcev padlo z današnjih štiri milijone na 3,15 milijona. Še posebej so skrb vzbujajoče napovedi glede mladih, saj naj bi število otrok do 14. leta starosti s 590.000 v letu 2016 do leta 2051 padlo na 379.600.

Gibanje števila prebivalstva na Hrvaškem po podatkih Svetovne banke.

Demograf Nenad Pokos je za hrvaški RTL pojasnil, da je bilo prejšnjo jesen v osnovne šole vpisanih več kot dva tisoč prvošolcev manj, kot je bilo to predvideno glede na število živorojenih, to pa so otroci, ki so se izselili s svojimi starši. Prva žrtev teh statistik bodo podružnične šole in šole na oddaljenih območjih, medtem ko šole v mestih tega še ne bodo občutile takoj, vendar je samo vprašanje časa, kdaj bo do upada prišlo tudi v šolah v mestnih naseljih.

"Če je še kdo do zdaj dvomil o izseljevanju, potem so to najverodostojnejši podatki. Tak odliv učencev je nekaj najhujšega, kar se nam je lahko zgodilo. Hrvaška enostavno mora dojeti, da je to njen ključni problem, vendar politiki tega še vedno ne razumejo, zato je vsako brezbrižno opazovanje tega problema nedopustljivo," je že julija za Večernji list opozoril demograf Stjepan Šterc in zatrdil, da gre Hrvaška po poti demografske destrukcije.