Čeprav naj bi oktobra Evropska komisija potrdila, da Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za vstop v schengensko območje, naj se to torej še ne bi zgodilo tako kmalu. To se kaže tudi v previdnejših izjavah hrvaških politikov glede tega, čeprav so se še pred kratkim hvalili, da bo Hrvaška v schengen vstopila že kmalu, navaja časopis.

Jutarnji list izpostavlja, da o vstopu v schengensko območje članice tega območja odločajo na zasedanju Evropskega sveta s konsenzom. "Torej niso več pomembna strokovna, ampak politična merila," navaja.

Do konca leta je v času finskega predsedovanja EU-ju predvideno le še eno zasedanje Evropskega sveta, na katerem se zagotovo ne bo razpravljalo o hrvaškem članstvu v schengenu. Prav tako tega ne bo med hrvaškim predsedovanjem, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta.

Hrvaški bo nato sledila Nemčija, ki nasprotuje vstopu Hrvaške v schengen in naj prav tako tega vprašanja ne bi dala na dnevni red. Malo je verjetno tudi, da se bo v to vprašanje mešala Portugalska, ki bo predsedovala v prvi polovici leta 2021, nato pa bo na vrsti Slovenija, "ki bo zagotovo izvajala pritisk, da se Hrvaški onemogoči vstop v schengen, razen če do takrat ne bo rešeno vprašanje meje med državama", navaja hrvaški časopis.

Hrvaška skupaj z Bolgarijo in Romunijo?

Hrvaški poslanec v Evropskem parlamentu Karlo Ressler je za Jutarnji list tudi pojasnil, da Nizozemska, Nemčija in Francija nasprotujejo nadaljnjim širitvam schengenskega območja, saj da je najprej treba prenoviti pravila za to območje. To pa bi lahko bil dolgotrajen proces. Vendar to po njegovem mnenju ne bi bilo dobro za nikogar.

Tu je tudi vprašanje Romunije in Bolgarije, ki na vstop v schengen čakata že pet let. Ressler meni, da "zagotovo obstaja namen, da se vse tri države sprejme v paketu". Predvsem Nemčija naj bi se zavzemala za to, da Hrvaška brez Bolgarije in Romunije ne more v schengen. Poleg tega podpira tudi argumente Nizozemske, da Hrvaška ne more v schengen, dokler ne bo rešila vprašanj meja s sosedami. Hrvaška pa ima nerešena vprašanja meje s Slovenijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Srbijo.

Za Nizozemsko so sporna tudi dvojna državljanstva Hrvatov, ki živijo v BiH-u in imajo po vstopu Hrvaške v EU pravico do nemotenega gibanja v EU-ju. Za Nizozemsko je to dokaz, da je Hrvaška meja z BiH-om, še posebej s Hercegovino, preveč porozna.

Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je v soboto v Bruslju zaradi vseh teh argumentov dejal, da je težko oceniti, kdaj bi lahko sledil vstop hrvaške v schengen, a da bo nadaljeval prizadevanja v tej smeri in poskušal nevtralizirati politične vidike katere koli države.

Slovenija sama naj bi bila prešibka, da bi z vetom preprečila vstop Hrvaške v schengenski prostor. "Zato skuša svoje interese uresničevati s tremi precej močnejšimi članicami. No, premier Sloveniji sporoča, da tega ne more početi v nedogled," še navaja Jutarnji list.