Več tisoč protestnikov je v četrtek sedelo pred skupščino v Beogradu, da bi se tako ločili od huliganov, ki so v preteklih dneh na protestih povzročali nemire. V policiste so metali ognjene bakle, kamenje in ograje. Kot je poročal RTV-jev dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, naj bi bile nasilniške skupine, domnevno tudi privrženci vladajoče stranke, ki naj bi namerno izzivali incidente.

Protesti so izbruhnili le nekaj dni pred vrhom o nadaljnjih pogajanjih glede usode Kosova in Metohije, zato je bilo na protestnih slišati tudi vzklike "proti predaji Kosova". Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Parizu na virtualnem vrhu, ki ga gostita francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel, sodeloval pa je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Vrh preložen na četrtek
Vučić bi se moral v nedeljo v Parizu sestati s kosovskim premierjem Avdullahom Hotijem, vendar pa je bil po poročanju srbskega RTS-a dialog med Beogradom in Prištino, prestavljen na četrtek. "Zdaj se je vse spremenilo: v nedeljo bomo imeli videokonferenco, dialog pa bomo nadaljevali v četrtek v Bruslju, ob navzočnosti obeh delegacij," je pojasnil Vučić in dodal, da je imela Priština "popolnoma nerealističen pristop kosovskih Albancev, ki želijo vse, Srbija pa bi ostala brez vsega". Vučić je zahteval, da se dialog v Parizu vodi kot dialog med Beogradom in Prištino, in ne med Srbijo in Kosovom.

Srbski predsednik je po poročanju B92 dejal, da se je trudil, da bi na pogumen, racionalen in pragmatičen način odgovoril zahtevam in "seznamu lepih želja" z albanske strani in da verjame, da bosta Merklova in Macron to razumela.

"Albanska stran je imela zahteve, med njimi ohranitev ozemeljske integritete Kosova, ohranitev ustave in ustavne organizacije Kosova, trajno vzajemno priznanje, zavračajo model dveh Nemčij, zahtevajo članstvo v ZN-u in da Kosovo priznajo tudi druge evropske države. Šele potem se bodo pogovarjali o vprašanju izginulih in o vojni škodi," je po poročanju B92 dejal Vučić.

Dialog v Bruslju se bo nadaljeval pod vodstvom posebnega predstavnika EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčkom.

Srbija pričakuje podporo Pariza
Dialog med Beogradom in Prištino je zastal novembra 2018, zaradi uvedbe kosovskih 100-odstotnih carin na srbsko blago in vztrajanja Srbije pri kampanji za umik priznanja Kosova. Sicer pa so se pogajanja za normalizacijo odnosov pod okriljem EU-ja začela leta 2011, saj Srbija neodvisnega Kosova ne priznava. Ob več dosežkih med drugim še vedno ni uresničen dogovor o oblikovanju skupnosti srbskih občin na Kosovu, za katere Priština trdi, da ni v skladu z njihovo ustavo.

Večer pred današnjo virtualno konferenco se je Vučić sicer sestal s francoskim predsednikom Macronom, na čigar podporo je upal in s katerim sta pogovarjala tudi o poti Srbije v EU in o pandemiji novega koronavirusa.

Sedeči protesti potekali mirno

Zaradi napovedi o vnovični uvedbi policijske ure kot ukrepa za zajezitev novega koronavirusa so v Srbiji v torek izbruhnili že omenjeni protivladni protesti, ki so bili tokrat organizirani v obliki sedenja pod ključnikom #sedidole. Protestniki so se hoteli na ta način razlikovali od nasilnežev, ki so v ponedeljek in torek v policiste metali kamenje, bakle in celo varovalne ograje.

Kot poroča B92, je sicer tudi v četrtek prišlo do posamičnih izgredov. Novinarja portala Nova so med poročanjem napadli neznanci s kapucami, novinarja TV Prva pa so motili med poročanjem, češ da 'laže'.

Do fizičnega obračuna naj bi prišlo tudi med sicer mirnimi protestniki in huligani. Kot so zapisali nekateri uporabniki Twitterja, naj bi bili to navijači nogometnega kluba FK Rad iz Beograda, vendar ta informacija ni potrjena, poroča B92. Proti skupščini in predsednikovi palači je znova letelo nekaj bakel in steklenic.

Med protestniki sta bila tudi tokrat vodja Gibanja svobodnih državljanov Sergej Trifunović in opozicijske stranke Dveri Boško Obradović, ki sta bila v torek lažje poškodovana.

Predsednika Vučića protestniki ne motijo

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da na sinočnjih protestih v Beogradu ni bilo policije, vsaj ne toliko kot pretekla dneva, saj ni bilo nasilja, država pa ni bila napadena. Dodal je, da protestnikom ne bo nihče nič naredil in da lahko protestirajo "sto dni ali sto let", če želijo, čeprav meni, da je to nekoliko neodgovorno zaradi možnosti širjenja okužbe z novim koronavirusom, še poroča B92.

Protesti izbruhnili pred pogajanjem o Kosovu

Protesti v Srbiji so potekali že tretji dan. Sprva so izbruhnili kot nasprotovanje vnovični uvedbi policijske ure v času epidemije, pri čemer so zahtevali razpustitev kriznega štaba srbske vlade za covid-19 in objavo točnega števila okuženih. Po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa je do zdaj v Srbiji okuženih več kot 17.300 ljudi, umrlo pa je 352 okuženih.