"Odločitev o nafti so preložili na 1. december, a ni racionalnega pojasnila za hrvaško posredovanje," je po poročanju srbskega časopisa Blic dejal Vučić v Pragi, kjer je v četrtek potekal neuradni vrh članic Evropske unije.

"Ni slabo, da so preložili to odločitev. Mi smo manjši porabniki nafte od Madžarske, Češke in Bolgarije. Ni bilo druge želje, razen te, da škodujejo Srbiji," je še izjavil in se vprašal, kdo je Hrvatom dal pravico odločanja o tem, od koga bo Srbija kupovala nafto.

Po besedah Vučića so to temo v sredo na razpravi držav članic Evropske unije umaknili z dnevnega reda na pobudo Hrvaške in ob podpori dveh držav, ene baltske in ene blizu Baltika.

Po Vučićevih besedah sta odločitev o prepovedi kot nepošteno ocenila bolgarski predsednik Romen Radev in grški premier Kiriakos Micotakis, nezadovoljstvo pa da sta izrazila tudi madžarski premier Viktor Orban in albanski premier Edi Rama.

Na novi sveženj sankcij EU-ja, ki prinaša prepoved uvoza ruske nafte v Srbijo prek Hrvaške, sta se v četrtek odzvala tudi srbska premierka Ana Brnabić in srbski notranji minister Aleksandar Vulin.

Brnabić je izjavila, da se je Hrvaška pokazala kot neprijateljska država, in ocenila, da je novi sveženj sankcij Srbiji in njenim državljanom na "eksplicitno zahtevo in ultimat" Hrvaške povzročil za več sto milijonov evrov škode. Vulin pa je dejal, da EU ni uvedel osmega svežnja sankcij proti Rusiji, ampak proti Srbiji.

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Zorana Mihajlović je po drugi strani povedala, da zgodba o tem, da Srbija ne bo več mogla uvažati ruske nafte, "ni od včeraj". "Naftna industrija Srbije se že mesece pripravlja na to, da bo v 80 odstotkih uvažala nerusko nafto, 20 odstotkov pa bo predstavljala predelana srbska nafta," je pojasnila.

Plenković: Prepoved ostaja

Odziv srbskega političnega vrha na prepoved uvoza ruske nafte prek Hrvaške se je danes in v četrtek v Pragi odzval tudi hrvaški premier. Zanikal je Vučićeve navedbe in dejal, da EU ni preložil odločitve o prepovedi uvoza ruske nafte, ampak ta začne veljati decembra. "Vučić si ni izbojeval neke preložitve," je dodal.

Poudaril je, da je sveženj sankcij sprejel EU, ne Hrvaška, "Srbija pa na noben način ni dokazala, da je kakor koli energetsko ogrožena in da uvoz ruske nafte zanjo pomeni zadnjo rešilno bilko". Ob tem je poudaril, da bo Srbija prek Jadranskega naftovoda (Janaf) lahko dobavila "vso nafto, ki jo potrebuje, razen ruske".

"Vse, kar smo sprejeli na ravni EU-ja, smo sprejeli skupaj. To je stališče vseh članic EU-ja. Srbija v takšnih okoliščinah ne more sedeti na dveh stolih. Srbija ne more biti država, ki bo prišla sem, se pogovarjala o evropski perspektivi in pričakovala velike korake naprej, ne da bi spoštovala niti ene od sankcij proti Rusiji," je še dejal Plenković.

V Srbiji so v letu 2020 proizvedli 26,1 odstotka od skupne porabe surove nafte, preostalo pa so uvozili, kažejo podatki srbske agencije za energetiko. Dve tretjini so uvozili iz Iraka, a so po začetku vojne v Ukrajini zaradi nižje cene okrepili uvoz nafte iz Rusije, tako da se je delež te letos povzpel na okoli 60 odstotkov.

Ko je EU junija sprejel embargo na uvoz ruske nafte v EU po morski poti, je to pomenilo, da Srbija po Janafu ne bo več mogla transportirati ruske nafte od Omišlja do rafinerije v Pančevu. Evropska komisija je v osmem svežnju sankcij za Srbijo predvidela izjemo, saj da gre za vprašanje energetske varnosti Zahodnega Balkana.

Hrvaška in nekatere druge države članice EU-ja so poskrbele, da ta predlog komisije ni bil sprejet, saj da zanj ni upravičenega razloga. Obenem so menile, da Srbija ne bi smela biti izvzeta iz prepovedi, dokler ne uskladi svoje zunanje in varnostne politike z evropsko. Srbija in Turčija sta namreč edini državi kandidatki za članstvo v EU-ju, ki se nista pridružili sankcijam EU-ja proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino.