Gre za zaslužkarsko honorarno delo zdravnikov prek specializiranih zadrug. Pravijo jim "žetoni", gre pa za 12-urne turnuse v bolnišnicah, za katere samozaposleni zdravniki zaslužijo tudi po 1000 evrov. Od pet do šest takšnih "žetonov" prinese dohodek v vrednosti mesečne plače.

Nadzor nad upoštevanjem standardov, kot sta usposobljenost in spoštovanje minimalnega počitka, je pomanjkljiv: italijanska kronika je polna zgodb o izčrpanih zdravnikih, ki v bolnišnicah, kjer zgolj "gostujejo", domnevno naredijo napake.

Zdravniki "žetonarji" so se v Italiji namnožili v času epidemije, ko so začeli zapuščati stalna delovna mesta in se pridružili specializiranim zadrugam. Prek njih jih najemajo bolnišnice, ki jim manjka zdravnikov zlasti zaradi upokojevanja. Italijansko zdravniško osebje je namreč v povprečju staro, to pa zaradi omejitev pri zaposlovanju mladih, ki so bile v veljavi v petnajstih letih pred epidemijo.

V Italiji je trenutno aktivnih nekaj več kot 400.000 zdravnikov, sistem pa bi jih nujno potreboval še 20.000: manjka 10.000 specialistov v bolnišnicah, 4000 na urgencah in 6000 družinskih zdravnikov, zlasti na severu države. Skupno število zdravnikov se je v zadnjem desetletju znižalo za 29.000. V prihodnjih petih letih se jih bo upokojilo 41.000.

Kot kaže, pa jih bodo večinoma nadomestili mladi, saj se je politika že odzvala. V Italiji diplomira od 8000 do 9000 študentov medicine letno, število pa naj bi z leti zraslo: še pred tremi leti so na medicinske fakultete vpisali 10.000 študentov, lani pa že skoraj 15.000.

Italija bo za zdravstvo letos namenila 6,6 odstotka BDP-ja.