"Kitajska je v nedeljo ponoči poklicala in dejala, da se želi znova usesti za pogajalsko mizo, mislim, da bomo dosegli dogovor. Nisem prepričan, da imajo izbiro. To ne govorim kot grožnjo, resnično mislim, da nimajo izbire," je v ponedeljek po poročanju BBC-ja dejal Trump.

ZDA so v zadnjem letu z zvišanjem carin na kitajske izdelke močno pritisnile na azijsko velikanko, drugo največje gospodarstvo sveta, ki pa je odgovorilo s protiukrepi – carinami na ameriške izdelke. Carinska vojna med državama se je poglobila, tako da so zaveznice v Biarritzu pritisnile na Trumpa, naj doseže dogovor s Kitajsko, saj trgovinska vojna ogroža svetovno gospodarstvo.

Kitajska nasprotuje eskalaciji trgovinske vojne
Po Trumpovih izjavah se je oglasil tudi glavni kitajski pogajalec Liu He, ki je pozval k "pomiritvi" odnosov med stranema. "Težavo smo pripravljeni z mirno roko reševati skozi pogajanja in sodelovanje," je zatrdil in poudaril, da Kitajska "močno nasprotuje eskalaciji trgovinske vojne".

Tudi Macron se je zavzel za čim hitrejšo razrešitev tega spora. Podobno je po srečanju s Trumpom pred tem poudarila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je izpostavila veliko medsebojno povezanost največjih svetovnih gospodarstev.

V nekaj tednih srečanje Trump-Rohani?
Po zatrjevanju Trumpa in francoskega predsednika Emmanuela Macrona se je na vrhu v Biarritzu zgodil tudi napredek glede Irana oziroma njegovega jedrskega programa, ki je v zadnjem letu glavni vir napetosti z ZDA. Macron je namreč dejal, da so pogovori na vrhu vzpostavili pogoje za "srečanje in torej za dogovor" Trumpa in iranskega predsednika Hasana Rohanija o iranskem jedrskem vprašanju. Upa, da se bosta lahko srečala v prihodnjih tednih.

Trump bi se ob ustreznih okoliščinah srečal z Rohanijem
"Želim si, da bi se na vrhu lahko sešla Rohani in Trump. Če bo Rohani sprejel srečanje s Trumpom, je dogovor mogoče doseči," je dejal Macron na sklepni novinarski konferenci vrha s Trumpom. Trump je povedal, da se je z Rohanijem pripravljen srečati, če bodo "ustrezne okoliščine". Macronovo željo, da bi se srečala v prihodnjih tednih, pa je označil za realistično.

Rohani: Če bi pogovor prinesel blaginjo Iranu, ne bi omahoval
V Teheranu je Rohani branil možnost dialoga v imenu nacionalnih interesov pred domačimi kritikami iz vrst trde linije režima. "Če bi vedel, da bi pogovor lahko privedel do blaginje moje države in rešil probleme ljudi, ne bi omahoval," je dejal.

Voditelji se strinjajo, da Iran nikoli ne sme imeti jedrskega orožja
Gostitelj vrha Macron je predtem na novinarski konferenci tudi povedal, da se sicer glede iranskega vprašanja "ni še nič zgodilo" in da so "zadeve izredno krhke". Poudaril pa je, da se voditelji držav G7 strinjajo, da mora Iran spoštovati obveznosti iz iranskega jedrskega sporazuma in da ne sme nikoli imeti jedrskega orožja.

Francija in ZDA dosegle dogovor glede digitalnega davka
Francoski in ameriški pogajalci so sicer dosegli kompromisni dogovor glede francoskega digitalnega davka, zaradi katerega je ameriški predsednik Donald Trump grozil z uvedbo posebnega davka na uvoz francoskega vina, je po poročanju Reutersa dejal vir blizu pogajanjem. Dogovor so dosegli francoski finančni minister Bruno Le Maire, njegov ameriški kolega Steven Mnuchin in Trumpov gospodarski svetovalec Larry Kudlow. Kompromis predvideva, da bo Francija podjetjem povrnila razliko med davkom in načrtovanim mehanizmom, ki ga pripravlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

550 milijonov evrov za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji
Evropska unija pa je na vrhu napovedala rekordnih 550 milijonov evrov za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji. Sredstva bodo namenjena globalnemu skladu za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji. Kot so zapisali v Bruslju, je omenjeni sklad od ustanovitve leta 2002 rešil že 27 milijonov življenj. Do leta 2023 naj bi rešil še 16 milijonov življenj, preprečil 234 milijonov okužb ter razpolovil umrljivost zaradi teh bolezni.

Na koncu vendarle skupna izjava na eni strani
Voditelji držav skupine so ob koncu vendarle sprejeli skupno izjavo na eni strani. V njej so zapisali, da se sedem industrijskih najbolj razvitih držav zavezuje k odprti in pravični svetovni trgovini in k stabilizaciji svetovnega gospodarstva. Predtem se je sicer govorilo, da skupne izjave ne bo, da bi se izognili morebitnim sporom.