V Beogradu so pripravljenost za uveljavitev predloga izkazali že v preteklih dneh, Priština pa je do njega zadržana.

"Danes sem se pogovarjal s premierjem Albinom Kurtijem o predlogu EU-ja za normalizacijo odnosov s Srbijo in pozval Kosovo, naj ga sprejme. Ključna tema je bilo naše partnerstvo ter skupni cilj spodbujanja evropskih in evroatlantskih integracij Kosova," je v torek na družbenem omrežju Twitter sporočil Chollet.

Bruselj je predlog, ki ga javnost pozna kot francosko-nemški sporazum, oblastem v Prištini in Beogradu predstavil konec preteklega leta. Poleg Francije in Nemčije ga podpirajo tudi ZDA, evropska stran pa se zavzema za to, da bi ga obe strani sprejeli do pomladi.

Predlog ima po pisanju mreže Radio Slobodna Evropa (RSE), ki je dobila vpogled v sporazum, enak pristop do obeh strani: predvideva spoštovanje ozemeljske celovitosti, nedotakljivost meja, priznavanje državnih simbolov in posebno ureditev za srbsko skupnost na Kosovu, omenja vzajemno podporo med državama v procesu evropskih integracij, ne omenja pa eksplicitnega medsebojnega priznanja ali članstva Kosova v Združenih narodih, pri čemer vztraja Kosovo, piše RSE. Od Srbije zahteva tudi, da ne ovira članstva Kosova v mednarodnih organizacijah.

Chollet je na Twitterju zapisal, da je s Kurtijem govoril tudi o pomenu vzpostavitve skupnosti srbskih občin na Kosovu ter o vrnitvi kosovskih Srbov na delovna mesta, potem ko so konec preteklega leta v znak protesta izstopili iz kosovskih institucij.

Vzpostavitev skupnosti srbskih občin na Kosovu določa bruseljski sporazum iz leta 2013, Priština pa tega ne izpelje, kar je ena od glavnih ovir za normalizacijo odnosov med državama. Priština skupnosti noče dati izvršne oblasti, uresničitev tega dela sporazuma pa formalno zavrača, ker naj bi bil v nasprotju s kosovsko ustavo.

Ameriško veleposlaništvo v Prištini je za 31. januar napovedalo razpravo o skupnosti, na katero je povabilo predstavnike civilne družbe, visoke politične predstavnike in predstavnike političnih strank.

S Kurtijem je o predlogu že pretekli petek govoril tudi posebni odposlanec EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak. Spremljali so ga ameriški odposlanec za Zahodni Balkan Gabriel Escobar ter glavni zunanjepolitični svetovalci iz Francije, Nemčije in Italije.

Lajčak zadovoljen s srbskim odzivom, ne pa kosovskim

Lajčak je po srečanju s kosovskim premierjem v Prištini sporočil, da je pričakoval več razumevanja za predloge mednarodne delegacije, po drugi strani pa je bil zadovoljen z odzivom srbskega predsednika Aleksandra Vučića, s katerim se je srečal isti dan v Beogradu. Vučić je Lajčaku izrazil pripravljenost za uveljavitev sporazuma, v ponedeljek pa je svoje stališče pojasnil v nagovoru državljanom. Dejal je, da je na mizo dobil načrt, ki sta ga predstavila Washington in Bruselj in ga je sprejelo tudi pet članic EU-ja, ki niso priznale Kosova. S tem je načrt po njegovih besedah de facto postal pogajalski okvir za vstop Srbije v EU. Opozoril je na politične in gospodarske posledice, če ta načrt ne bi bil sprejet.

Z nagovorom srbskega predsednika je bil zadovoljen tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "Kar zadeva dialog med Beogradom in Prištino ob posredovanju EU-ja, je visoki predstavnik Borrell ponovil potrebo po rešitvi stalne krize, zato pričakuje konstruktivno angažiranje glede nedavnega predloga EU-ja o normalizaciji odnosov. Pozitivno je ocenil javni nagovor Vučića glede tega vprašanja," so v torek po srečanju s srbskim zunanjim ministrom Ivico Dačićem sporočili pri Borrellu.

Dačić je med obiskom v Bruslju, kjer se je srečal z visokimi političnimi predstavniki EU-ja, ponovil stališče srbskega predsednika. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je potrdil, da je Srbija pripravljena delati "na osnovah in uveljavitvi predloga EU-ja", rdeča črta, prek katere ne bodo šli, pa sta članstvo Kosova v ZN-u in vzpostavitev skupnosti srbskih občin.