Po pričakovanjih se bo največje gospodarstvo v Evropi potegnilo iz dolgoletne stagnacije, niso pa izključeni dvig inflacije in rast stroškov zadolževanja.

V berlinskem inštitutu za gospodarske raziskave DIW računajo, da bi Nemčija v prihodnjem desetletju s 500 milijardami evrov vložka v infrastrukturo in okolje lahko zdaj praktično ničelno gospodarsko rast povečala za 2 odstotni točki. In potem je tu še okrog 400 ocenjenih milijard evrov za obrambo s podobnim učinkom. A le, če Nemčija ne bo več večine orožja preprosto kupila od Združenih držav, za RTV Slovenija pravi Alexander Kritikos, ekonomist na inštitutu DIW Berlin. "Če gre denar v ZDA in se orožje kupi tam, to ne bo imelo nobenega učinka na rast."

To pomeni, da morajo biti dobavne verige vzpostavljene na stari celini. Vprašanje je, "v kolikšni meri se obrambni izdatki porabijo v Nemčiji ali Evropi in kako se ob tem zaženejo raziskave na tem področju," je še dejal Kritikos.

In če bodo obrambna naročila skoncentrirana pri le nekaj domačih podjetjih, bodo ta dvignila cene. Že tako ni izključena podražitev surovin in energentov.

Članice Evropske unije skrbi, da Nemčija, ki lahko svoj dolg v desetih letih poveča s 60 na 90 odstotkov BDP-ja, ne bo več javnofinančno sidro v Uniji. V zadnjem mesecu so se pribitki na državne obveznice evropskih članic povečali. In z njimi postaja zadolževanje dražje tudi v gospodarstvu, kar bodo verjetno občutili gradbeniki. Toda najsplošnejša ocena je, da je Nemčija z največjim obratom v finančni politiki v zadnjih desetletjih na pravi poti.