Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet je že septembra obtožila Madžarsko, da zaloge hrane zadržuje stran od tranzitnih območij ob meji s Srbijo, kjer se zadržujejo prebežniki.

Madžarske oblasti so sicer zagotovile, da bodo po vmesni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice s takšnim ravnanjem prekinile. Vendar pa poročila po besedah tiskovne predstavnice urada ZN za človekove pravice Ravine Shamdasani kažejo, da se takšna praksa nadaljuje, kar v ZN-u obžalujejo. Kot je pojasnila, oblasti odraslim prebežnikom, z izjemo nosečih in doječih žensk, namenoma niso zagotovile hrane. To lahko vodi do podhranjenosti, kar je škodljivo za njihovo zdravje in je nasploh nečloveško, je opozorila.

Budimpešta očitke zavrača

V madžarski vladi so sicer pred dnevi zagotovili, da hrano in zatočišče zagotavljajo vsem prosilcem za azil in tistim, katerih prošnje še obravnavajo. Kot so dodali, pa Madžarska ni odgovorna niti za tiste, ki niso zaprosili za azil, niti za tiste, katerih prošnje so zavrnili. Zavrnjeni prosilci niso bili pridržani in so se lahko prosto vrnili v Srbijo, je še zagotovila madžarska vlada.

Vendar pa v uradu ZN-a za človekove pravice opozarjajo, da ni čisto tako. "Ugotavljamo, da bi takšen prostovoljni odhod prebežnike lahko izpostavil še večjemu tveganju, saj bi lahko kršili madžarske predpise o deportaciji, hkrati pa bi ljudi prisilil k nezakonitemu vstopu v Srbijo," so navedli.

Države imajo po navedbah urada obveznost in dolžnost poskrbeti za prebežnike, ki jim omejijo prostost, in sem sodi tudi zagotavljanje hrane. Madžarsko vlado so zato pozvali, naj zagotovi izpolnjevanje obveznosti in tistim, ki jim je odvzeta prostost, zagotovi temeljne človekove pravice.