Poročilo je za omenjeno agencijo ZN-a pripravil profesor Philippe Fargues z Inštituta Evropske univerze v Firencah, ki je dejal, da objavljene številke najverjetneje še podcenjujejo dejanski obseg človeške tragedije, poroča Reuters.

V IOM-u pojasnjujejo, da je glede na poročilo v Sredozemskem morju med letoma 2000 in 2017 "umrlo ali je pogrešanih najmanj 33.761 prebežnikov", zaradi česar je po besedah Jorgeja Galinda iz IOM-a "evropska sredozemska meja daleč najbolj smrtonosna na svetu".

Po rekordnih prihodih prebežnikov med letoma 2014 in 2016, dogovoru EU-ja s Turčijo za zaustavitev prebežnikov in patruljiranju ob libijski obali se je prihod prebežnikov sicer močno zmanjšal, sporoča IOM.

Samo letos je na morju umrlo 3.000 prebežnikov
Letos je po morju v Evropo prišlo okoli 161.000 prebežnikov. Od tega jih okoli 75 odstotkov pristalo v Italiji, preostali pa v Grčiji, na Cipru in v Španiji, kažejo podatki IOM-a. Samo letos jih je umrlo ali jih je pogrešanih okoli 3.000.

Avtor poročila je še dejal, da verjetnost smrti na morju povzroča zapiranje krajših in manj nevarnih poti, kar ljudi sili v druge, daljše in nevarnejše.

Poročilo še pravi, da se sodelovanje EU-ja s Turčijo na področju preprečevanja prihoda prebežnikov zdaj posnema tudi v odnosu z Libijo, glavnim izhodiščem za prebežnike. "Tak pristop pa je ne le moralno zavržen, ampak verjetno tudi neuspešen glede na kontekst skrajno slabega upravljanja, nestabilnosti in politične razklanosti v Libiji," piše v poročilu.

Svet so pred kratkim zgrozili posnetki iz Libije, ki prikazujejo trgovanje s prebežniki na tržnicah.

Papež Frančišek kritičen do politikov, ki širijo strah
Papež Frančišek je medtem v petek ostro kritiziral politike, ki širijo strah pred prebežniki, s čimer po njegovih besedah vzbujajo nasilje in rasizem. Papež je to zapisal v sporočilu, ki ga bo ob cerkvenem svetovnem dnevu miru 1. januarja razposlal državnim voditeljem, vladam in mednarodnim institucijam.

Sporočilo za leto 2018 nosi naslov "Migranti in begunci: moški in ženske v iskanju miru", v njem pa papež piše, da se v številnih ciljnih državah za prebežnike širi retorika, ki izpostavlja tveganja za državno varnost ali visoke stroške sprejemanja teh ljudi.

Papež za lajšanje zakonitih migracij
Papež je vlade pozval, naj naredijo zakonite migracije lažje, voditelji pa naj tudi priznajo, da številni ljudje migrirajo "večinoma iz obupa, ko jim njihove lastne države ne nudijo ne varnosti ne priložnosti, vse zakonite poti pa so nepraktične, zaprte ali prepočasne".

Po njegovih besedah morajo bogatejše države biti sočutne do ljudi, ki bežijo pred vojno, lakoto, diskriminacijo, preganjanjem, revščino in okoljsko degradacijo.

Priznal je sicer, da lahko priseljenci včasih "združijo številne obstoječe težave" in da imajo voditelji "jasno odgovornost svojim lastnim skupnostim," a da je treba najti praktične načine, kako sprejeti prišleke, ki lahko po njegovih besedah obogatijo družbe s svojimi kulturami, sposobnostmi in energijo.