Evropski poslanci so potrdili februarja doseženi dogovor s Svetom EU-ja, ki je ohranil splošni cilj reforme ekonomskega upravljanja v EU-ju, to je postopno in realistično zniževanje javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, ki bo omogočalo gospodarsko rast ter reforme in naložbe na strateških področjih. To so digitalizacija, zeleni prehod, sociala in obramba.

Članice bodo svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za naslovitev makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in naložbe opredelile v srednjeročnih načrtih fiskalne politike, ki bodo nato potrjeni na ravni EU-ja. Javnofinančna pravila bodo tako prilagojena posameznim članicam. Prve načrte bodo morale v Bruselj poslati do 20. septembra letos.

Tiste z javnim dolgom nad 60 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) ali pa z javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP-ja bodo pred pripravo štiriletnega načrta prejele smernice Evropske komisije.

Preventivni del novih fiskalnih pravil vključuje varovalko za zagotavljanje vzdržnosti dolga. Ta za članice z dolgom nad 90 odstotki BDP-ja predvideva povprečno znižanje deleža javnega dolga za eno odstotno točko BDP-ja na leto, za tiste z javnim dolgom med 60 in 90 odstotki pa za 0,5 odstotne točke. V skladu s trenutnimi pravili so morale članice z javnim dolgom nad 60 odstotki dolg zniževati za eno dvajsetino letno.

Druga varovalka v preventivnem delu pravil pa je namenjena zagotovitvi fiskalnega prostora v višini 1,5 odstotka BDP-ja pod tremi odstotki BDP-ja javnofinančnega primanjkljaja. S tem želijo omogočiti dovolj manevrskega prostora za odzivanje na gospodarske šoke.

Članice bodo v srednjeročnih načrtih določile pot prilagajanja javnega dolga. Pri tem ne bo treba zagotoviti, da bo po štirih letih dolg pod 60 odstotki BDP-ja, ampak bo moral upadati. Pravila bodo omogočala podaljšanje poti prilagajanja javnega dolga za največ tri leta, če se bodo članice zavezale določenim reformam in naložbam.

Po današnjem glasovanju v parlamentu bo moral dokončno zeleno luč novim pravilom prižgati še Svet EU-ja, v katerem so predstavniki članic. Ta naj bi hkrati potrdil tudi korektivni del pravil, o katerih se je s parlamentom zgolj posvetoval. Ta del vključuje postopek presežnega primanjkljaja.

Novi okvir ekonomskega upravljanja v Uniji se bo začel uporabljati prihodnje leto.

Spodbujanje proizvajalcev in potrošnikov k popravilom

Evropski parlament je poleg tega na zadnjem zasedanju v tem sklicu sprejel še več drugih zadev. Sprejeli so direktivo o tako imenovani pravici potrošnikov do popravila. Pravila proizvajalce obvezujejo k popravilu, potrošnike pa spodbujajo, naj s popravili podaljšajo življenjsko dobo proizvodov. Proizvajalci bodo morali v skladu z novimi pravili poskrbeti za pravočasne in stroškovno učinkovite storitve popravila ter potrošnike obvestiti, da imajo pravico do popravila. Za blago, popravljeno v garancijski dobi, bo veljalo enoletno podaljšanje zakonskega jamstva, kar bo potrošnike dodatno spodbudilo, da se namesto za nov nakup odločijo za popravilo, so pojasnili v Bruslju.

Tudi po izteku zakonskega jamstva bodo morali proizvajalci popraviti gospodinjske pripomočke, kot so pralni stroji, sesalniki in pametni telefoni, ki jih je tehnično mogoče popraviti v skladu z zakonodajo EU-ja. Seznam kategorij proizvodov bo mogoče razširiti. V času, ko bo njihova naprava v popravilu, si bodo potrošniki lahko izposodili novo napravo. Potrošniki bodo lahko z evropskim obrazcem z informacijami o popravilu ocenili in primerjali različne storitve popravil. Na obrazcu bodo navedeni opis napake ter cena in čas popravila.

Enoletno podaljšanje uredbe za brezcarinski uvoz pridelkov iz Ukrajine, a z omejitvami

Poslanci so odločali tudi o zunanjepolitičnih temah. Potrdili so podaljšanje brezcarinskega uvoza za ukrajinske kmetijske pridelke do 5. junija 2025, ki pa prinaša nekatere dodatne omejitve oziroma varnostne mehanizme. Uredba namreč uvaja varnostni mehanizem, ki bo Evropski komisiji omogočil hitro ukrepanje v primeru večjih motenj na trgu ene ali več držav članic.

Za proizvode, kot so perutnina, jajca, sladkor, zdrob, koruza in med, je predvidena t. i. zasilna zavora. Če bi uvoz tega blaga presegel povprečje v obdobju od sredine leta 2021 do konca leta 2023, bi samodejno znova uvedli carine.

Za podaljšanje je glasovalo 428 poslancev, proti 131, 44 pa se jih je glasovanja vzdržalo, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Zdaj mora uredbo uradno potrditi še Svet EU-ja, v katerem so zastopane države članice. Trenutno podaljšanje brezcarinskega uvoza, ki ga je EU uvedel pred dvema letoma zaradi ruske agresije na Ukrajino, se bo sicer iztekel 5. junija letos.

Komisija je novo podaljšanje predlagala januarja, parlament in Svet sta dogovor prvič dosegla že marca, a ga članice niso potrdile. Pred dvema tednoma so pogajalci obeh institucij dosegli nov dogovor, pri čemer so podaljšali obdobje za izračun zgornje meje za brezcarinski uvoz ukrajinskega blaga.

Kompromis med drugim predstavlja odgovor na nezadovoljstvo kmetov v Evropi. Predvsem poljski kmetje, ki trdijo, da jim Ukrajinci predstavljajo nelojalno konkurenco, so večkrat protestno zaprli ceste proti Ukrajini in nekajkrat celo protestno razsuli ukrajinsko žito.

Enak vizumski režim za celotni Zahodni Balkan

Evropski parlament pa je ob tem podprl liberalizacijo vizumskega režima tudi za imetnike srbskih potnih listov s Kosova. Poročevalec parlamenta, evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD), je po glasovanju pozdravil odločitev, ki jo mora potrditi še Svet EU-ja, veljati pa naj bi začela še pred poletjem.

Odprava izjem iz vizumskega režima za imetnike srbskih potnih listov, ki jih izdaja Koordinacijska uprava Srbije, bo zagotovila, da bo za celotno območje Zahodnega Balkana veljal enak vizumski režim.

Vizumska liberalizacija za imetnike kosovskih potnih listov je sicer začela veljati 1. januarja letos. Odtlej lahko potujejo v države EU-ja brez vizuma za 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Brezvizumski režim že velja tudi za vse druge države Zahodnega Balkana.