Potem ko je Bruslju s spornim dogovorom z Ankaro uspelo drastično omejiti množično prihajanje prebežnikov po t. i. balkanski poti, ki vodi od Turčije skozi Grčijo in balkanske države proti severnim evropskim državam, se je pozornost usmerila v Italijo, na katero je zdaj padlo največje breme prebežniške krize.

Voditelji so se v skupni malteški izjavi zavezali k zagotovitvi učinkovitega nadzora zunanje meje in zajezitvi prihoda nezakonitih migrantov ter h krepitvi sodelovanja z Libijo in njenimi sosedami.

V načrtu so izpostavili deset prednostnih nalog, med njimi urjenje, opremo in podporo libijski obalni straži, nadaljnja prizadevanja za razbitje poslovnega modela tihotapcev s prebežniki, zagotovitev ustreznih zmogljivosti za sprejem prebežnikov v Libiji in zmanjšanje pritiska na libijske kopenske meje.

Ta prizadevanja bodo podprli s potrebnimi finančnimi sredstvi v okviru obstoječega večletnega evropskega proračuna, v katerem je za razvojno pomoč Afriki namenjenih 31 milijard evrov.

V EU-ju poudarjajo, da je ukrepanje za omejitev prihoda prebežnikov po zahodnobalkanski poti obrodilo sadove, saj se je število nezakonitih prihodov v zadnjih štirih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto prej zmanjšalo za 98 odstotkov.

Rekordno število prihodov v Italijo
"Naš glavni cilj za vrh na Malti je zajeziti tok nezakonitih migracij iz Libije v Evropo," je pred neuradnim srečanjem napovedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Predsednik Evropskega sveta je obljubil podporo Italiji, v katero je lani prispelo rekordnih 181.000 prebežnikov, ki so se na pot v Evropo odpravili večinoma zaradi ekonomskih razlogov in upanja na boljše življenje, v manjši meri pa zaradi preganjanja in iskanja azila. Več kot 4.500 prebežnikov je na poti proti Evropi umrlo v Sredozemskem morju, številni pa pri prečkanju Sahare.

Pri zajezevanju nezakonitih migracij evropski voditelji računajo, da jim bo s pomočjo in spodbudami afriškim državam uspelo odvrniti Afričane od iskanja boljšega življenja v Evropi. "To je edini način, da preprečimo ljudem umiranje v puščavi in morju," je prepričan Tusk, ki v tem vidi tudi edini način za nadzor migracij v Evropo.

Združeni narodi so EU opozorili, da dogovor s Tripolisom ni mogoč v taki obliki kot z Ankaro, saj Libija po padcu režima Moamerja Gadafija leta 2011 ni varna država. Šibka vlada, ki uživa podporo mednarodne skupnosti, ne obvladuje meja in ozemlja, ki ga nadzorujejo različni rivalske milice in klani.

Kako naprej?
V razpravi o omejevanju migracij bo sodelovala tudi britanska premierka Theresa May, ki pa bo izpustila drugi del srečanja, na katerem se bodo posvetili pripravi rimske izjave, ki jo bo EU sprejel 25. marca, ko bodo praznovali 60. obletnico nastanka povezave.

Trenutno je osnutek za izjavo ob 60. rojstnem dnevu precej splošen in v njem piše, da je EU v času "svetovnih tektonskih sprememb" na "zgodovinski prelomnici" in da se spoprijema z "dramatičnimi izzivi" od zunaj in od znotraj.

"Srečanje v Rimu bi moralo ponuditi ambiciozno vizijo za ohranitev enotnosti," še piše v osnutku za Rim, v katerem naj bi Unija med drugim poudarila tudi pomen prenovljenega sodelovanja med vladami in institucijami EU-ja.

Kljub kritikam Trumpa "ni občutka protiameriškosti"
Voditelji se niso mogli izogniti pogledu na odnose z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je do evropske povezave zavzel drugačno stališče od njegovih predhodnikov in tako javno hvalil odločitev Velike Britanije za odhod iz povezave, ob tem pa že večkrat izrazil upanje, da bodo Britancem sledile tudi druge članice EU-ja.

Več evropskih voditeljev je ostro kritiziralo Trumpa zaradi njegovih izjav o EU-ju in ga obtožilo pomanjkanja spoštovanja. Francoski predsednik Francois Hollande je opozoril, da ne bo prihodnosti za odnose EU-ja z ZDA, "če ta prihodnost ne bo skupno določena". Avstrijski kancler Christian Kern pa je Trumpovo prepoved vstopa v ZDA za državljane sedmih pretežno muslimanskih držav označil za "zelo problematično".

Kot je sicer poudaril gostitelj vrha, malteški premier Joseph Muscat, med 28 članicami EU-ja nedvomno obstaja zaskrbljenost zaradi nekaterih odločitev in tudi zaradi odnosa nove ameriške administracije, vendar pa ni občutka "protiameriškosti".

Na vprašanje, kdo je za EU večja grožnja, ruski predsednik Vladimir Putin ali Donald Trump, voditelji članic Unije odgovarjajo, da je največja grožnja neenotnost. "Edina resnična grožnja je, če nismo dovolj enotni, pogumni in dosledni," je dejal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Tudi slovenski premier Miro Cerar je izpostavil, da so v razpravi o odnosu do nove ameriške administracije vsi izražali enotnost. "Tu ni nobene razklanosti. Tudi britanska premierka je povedala, da si želi, da EU deluje enotno," je poudaril. "Vsi si želimo, da čezatlantski odnosi ostanejo dobri in da se še izboljšujejo," je še dejal Cerar.