Ker noben kandidat ni osvojil več kot 50 odstotkov glasov, bo potekal drugi krog volitev, in sicer 11. februarja.

Kandidiralo je sicer devet kandidatov, vsi pa so obljubljali trdno držo do Rusije.

Po dvanajstih letih oziroma dveh šestletnih mandatih se s položaja predsednika države poslavlja 75-letni Sauli Niinistö, ki se ga je zaradi ohranjanja tesnih povezav z Rusijo prijel vzdevek "Putinov šepetalec".

Stubb, nekdanji premier in evropski poslanec, se po sedmih letih iz finančnih in akademskih voda vrača v domačo politiko.

Dolgoletni poslanec in nekdanji zunanji minister Haavisto se je za predsedniški položaj potegoval tako leta 2012 kot leta 2018 in obakrat izgubil proti Niinistöju.

Kandidiral je tudi predsednik finskega parlamenta Jussi Halla-aho (od 15 do 18 odstotkov), kandidat desne populistične koalicijske stranke Finci. Nekaj možnosti za presenetljiv preboj v drugi krog so pripisovali še guvernerju finske centralne banke in dolgoletnemu evropskemu komisarju Olliju Rehnu.

Glavna težava je velika soseda

Ključni temi pred volitvami sta bili predvsem zunanja politika in odnosi s sosednjo Rusijo. Finska se je namreč zaradi ruske agresije v Ukrajini odločila za vstop v zvezo Nato. Članica je od julija lani. Zaradi množice prebežnikov pa je država decembra za potniški promet zaprla tudi vse mejne prehode z Rusijo. Moskva je sicer zanikala obtožbe, da prebežnike sama pošilja na mejo.