Trenutno je le petina Fincev naklonjena priključitvi zvezi Nato, Carl Haglund pa pričakuje, da se bo to spremenilo, ko bodo imeli v državi odkrito in iskreno razpravo o članstvu v severnoatlantskem zavezništvu.

"Menim, da so razlogi za članstvo v Natu tehtnejši kot kdaj koli," je dejal obrambni minister Finske in dodal, da take razprave v soseščini ne bi smele biti presenečenje za Rusijo, saj jih je povzročila sama. Pri tem je navedel vojno v Gruziji leta 2008 in trenutno krizo v Ukrajini.

"Čeprav Rusija zdaj ni grožnja Finski, ostaja nepredvidljiva," je dejal 35-letni Haglund, ki je še prepričan, da Finska pripada skupnosti držav članic Nata.

Finska ima z Rusijo 1300 kilometrov dolgo mejo in ima težavno zgodovino z veliko vzhodno sosedo. Od ruskega cesarstva se je osamosvojila po boljševiški revoluciji leta 1917, a je nato skoraj spet padla v objem Moskve in Sovjetske zveze med drugo svetovno vojno.

Sosede nimajo več zaupanja v Rusijo
Finski obrambni minister je dejal, da bi lahko ob vstopu Finske v Nato trpela trgovina, a to le za kratek čas. "Rusija predstavlja črno sliko o tem, kaj bi se zgodilo, če bi se Finska priključila Natu, a bi se morala dobro pogledati v ogledalo," je bil oster Haglund.

"Niso spoštovali sporazumov, ki so jih sklenili, zato so med sosedami spodkopali zaupanje v njih," je še dejal.

Prihodnji finski premier Alexander Stubb, ki bo vodenje vlade prevzel prihodnji teden, želi, da bi Finska zaprosila za članstvo v zvezi Nato v naslednjem mandatu med letoma 2015 in 2019.