Vladajoča stranka Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana bo podprla ratifikacijo vstopa Finske in Švedske v zvezo Nato, je sporočila poslanska skupina stranke, ki ima v parlamentu nekaj več kot dve tretjini sedežev in s tem potrebno večino. Sicer so tudi opozicijske stranke izrazile podporo vstopu obeh držav.
Madžarski poslanci so v sredo po večmesečni zamudi začeli postopek ratifikacije vstopa Švedske in Finske v Nato. Glasovanje bo potekalo prihodnji teden, še pred tem pa naj bi parlament v skandinavski državi poslal delegacijo, ki bo z oblastmi opravila pogovore.
Finski parlament pričakovano podprl vstop v Nato
Finski parlament je predtem z veliko večino podprl vstop Finske v zvezo Nato. Za zakon, ki Finski omogoča vstop v severnoatlantsko zavezništvo, je glasovalo 184 finskih poslancev, sedem jih je bilo proti.
Finski poslanci in poslanke so o zakonu o vstopu v Nato razpravljali v torek. Današnja podpora zakonu je bila pričakovana.
Vstop države v Nato mora podpreti še finski predsednik Sauli Niinistö, ki pa je že napovedal, da bo to storil kmalu po potrditvi v parlamentu.
Finska, ki ima 1340 kilometrov meje z Rusijo, je za vstop v Nato skupaj s Švedsko zaprosila lani po ruskem napadu na Ukrajino. Načrtovano je bilo, da bosta državi v zavezništvo vstopili hkrati, a se zdaj zaradi turške blokade Švedske omenja tudi možnost ločenega vstopa.
Kdaj bo soglasje dala Turčija?
Soglasje za vstop Finske v Nato mora dati tudi vseh 30 članic zavezništva. Edini, ki tega še nista storili, sta Madžarska in Turčija.
Turčija, ki je januarja prekinila pogajanja o vstopu skandinavskih držav, opozarja, da bi lahko ratificirala le vstop Finske. Med drugim jih je dodatno vznejevoljila poteza desničarskega skrajneža Rasmusa Paludana, ki je na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu sežgal izvod Korana. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je v ponedeljek potrdil, da se bodo pogovori o pristopu Švedske in Finske nadaljevali 9. marca.
Stoltenberg: Obe državi sta izpolnili pogoje
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v torek na obisku v Helsinkih tako Turčijo kot Madžarsko ponovno pozval k hitri ratifikaciji pristopnih protokolov.
Poudaril je, da sta obe državi že izpolnili pogoje iz sporazuma, ki so ga z Ankaro dosegli lani poleti. Ob tem je še dodal, da si "ni mogoče predstavljati, da bi bila Finska ali Švedska postavljeni pred kakršno koli grožnjo, ne da bi se Nato odzval".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje