7. decembra 1941 je v zgodnjih jutranjih urah japonsko vojaško letalstvo nepričakovano napadlo ameriško vojaško oporišče v Pearl Harborju in uničilo del ameriškega pacifiškega ladjevja, pri čemer je umrlo okoli 2.400 ameriških mornarjev.

Odgovor na ta zahrbtni napad je bil vstop ZDA v vojno proti Japonski. Obama je maja letos kot prvi ameriški predsednik obiskal Hirošimo, predsednik japonske vlade Abe pa bo prvi japonski premier, ki bo po 75 letih obiskal spominski muzej v Pearl Harborju.

Tako kot se Obama v Hirošimi ni jasno opravičil za odvrženi atomski bombi, se tudi predsednik japonske vlade po napovedih uradnega Tokia ne misli opravičevati za omenjeni napad. V skrajno desnih japonskih političnih krogih ga še vedno branijo, v šolskih učbenikih je na primer omenjen le z nekaj vrsticami.

Peking in Seul nezaupljiva do Tokia
Tako v Pekingu kot v Seulu, dveh največjih žrtvah japonskega militarizma, so zelo kritični do obiska. Po mnenju kitajskega zunanjega ministrstva bi morala japonska pokazati pravilen odnos do japonskega militarizma s tem, da bi predsednik japonske vlade najprej obiskal spominske muzeje največjih japonskih žrtev v Aziji.

Sedanji obisk japonskega premierja v Pearl Harborju naj bi tudi na simbolični ravni pokazal trdno zavezništvo med obema nekdanjima nasprotnikoma. Veliko vprašanje pa je, ali bo novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil v predvolilni tekmi zelo kritičen do medvojnega japonskega militarizma, spregledal, da se Japonska še vedno ni pripravljena uradno opravičiti za ta zahrbtni napad.