Papež je po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa najprej vzkliknil: "Končno se vidiva, brata sva! Jasno je, da je to božja volja," je dodal, v nadaljevanju pa patriarha večkrat v španščini nagovoril z "brat". Patriarh pa je dejal, da so "zdaj stvari lažje".

Najvišja predstavnika obeh cerkva sta imela triurni pogovor na štiri oči, kjer naj bi se pogovarjala predvsem o preganjanju kristjanov na Bližnjem vzhodu, srečanje na letališču v Havani pa bosta sklenila s sprejetjem skupne izjave.

Po navedbah Ruske pravoslavne cerkve je besedilo deklaracije že usklajeno in naj bi odražalo, da sta si obe strani srečanje želeli že dolgo in da vodji obeh cerkva ob najpomembnejših vprašanjih, ki trenutno najbolj vznemirjajo človeštvo, govorita v en glas. Papež Frančišek je že ob začetku pontifikata leta 2013 zbližanje z drugimi krščanskimi cerkvami izpostavil kot eno od prednostnih nalog. Že Janez Pavel II. si je prizadeval zmanjšati napetosti med cerkvama.

Kot je za STA poudaril sociolog Marjan Smrke, je to po zgodovinskem srečanju papeža Pavla VI. in konstantinopelskega patriarha Atenagore leta 1964 najpomembnejši dogodek v poskusih ekumenskega zbliževanja v 11. stoletju razdruženih vej krščanstva, saj Ruska pravoslavna cerkev zajema več kot polovico pravoslavnih vernikov na svetu.

Očitki Vatikana
Po pisanju nemškega časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) Ruska pravoslavna cerkev Vatikanu očita, da je "misijonar" na slovanskem pravoslavnem ozemlju. Kot piše FAZ, Katoliška cerkev Ruski pravoslavni očita, da v ukrajinskem konfliktu ne prispeva k spravi, ampak kot sluga Kremlja še podžiga državljansko vojno. Patriarh Kiril pa velja za "marioneto" ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Smrke je kot enega od razlogov za srečanje omenil uničujoče posledice bližnjevzhodnih spopadov na tamkajšnje izjemno raznovrstne krščanske skupnosti, tudi za katoličane in pravoslavce. Sociolog meni, da bi lahko srečanje na Kubi na tem področju imelo "pozitivne učinke".

Papež bo pot nadaljeval v Mehiko
Iz Havane bo papež odpotoval na večdnevni obisk v Mehiko, kjer bo pod geslom 'Papež Frančišek - misijonar usmiljenja in miru' obiskal tri mehiške zvezne države in prestolnico Ciudad de Mexico.

Zdi se, da si je Frančišek Mehiko za cilj svoje 12. poti v tujino med drugim izbral zato, ker se spoprijema s številnimi vprašanji, ki jim v svojem pontifikatu namenja še posebno pozornost - migracije, trgovina z orožjem in drogami, prostitucija, korupcija, pravice avtohtonega prebivalstva in varovanje okolja. Mehika je za Brazilijo druga na svetu po številu katoličanov - za katoličane se izreka okoli 90 odstotkov od skupno 120 milijonov Mehičanov.

V Mehiko bo prispel v petek zvečer, prve pogovore pa ima na programu v soboto, ko se bo sešel z mehiškim predsednikom Enriquejem Peno Nietom in mehiškimi škofi, zvečer pa bo v znanem romarskem središču v baziliki Device iz Guadalupa daroval mašo. Tako kot na vseh dosedanjih bodo tudi na tem Frančiškovem obisku v ospredju ljudje. Tako bo med drugim obiskal bolnišnico in se srečal z otroki, obolelimi za rakom, sprejel starejše in bolnike, nagovoril mlade in družine ter obiskal zapor.

Osrednja tema obiska bodo migracije
Papež se bo v Mehiki srečal tudi z žrtvami oboroženih tolp, ki nadzorujejo tihotapljenje nezakonitih migrantov čez mehiško-ameriško mejo, in molil za tisoče ljudi, ki so umrli med poskusom, da bi prečkali mejo in tako ubežali revščini, nasilju in političnim pritiskom.

Frančišek, sicer sin italijanskih priseljencev v Argentini, bo obiskal tako južno mejo Mehike z Gvatemalo kot severno z ZDA. Zadnji dan bo tako obiskal mesto Ciudad Juarez na meji z ZDA, na mehiški strani mejne reke Rio Grande pa bo papež daroval sveto mašo, ki jo bodo lahko spremljali tudi verniki na ameriški strani reke blizu teksaškega mesta El Paso in velja za enega vrhuncev obiska.