Dobra opremljenost, izurjenost in predvsem odločenost islamskih upornikov, ki od lanskega marca nadzorujejo severni del nekoč ene najbolj stabilnih afriških držav, pomeni, da bi se lahko spopadi zavlekli v nekaj mesecev in ne tednov, kot je najprej napovedovala Francija, ki se je pred tednom dni odločila za vojaško posredovanje, potem ko so uporniki sprožili ofenzivo proti jugu in grozili, da bodo zavzeli prestolnico Bamako.

Malijska vojska je ob podpori francoskih sil nadaljevala napredovanje proti severu države. Po četrtkovem zavzetju mesta Kone jim je iz rok upornikov uspelo iztrgati še mesto Diabaly, ki so ga islamisti zavzeli v ponedeljek.

Prvo presenečenje je bilo, da so nekateri islamski borci krčevito branili svoje položaje in niso pobegnili niti pred letalskimi napadi francoskih sil, je povedal eden izmed francoskih diplomatov. Nekateri skrajneži so se urili kot plačanci nekdanjega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija, preden so ga strmoglavili leta 2011.

V operaciji sodeluje 1.400 francoskih vojakov, ki iz zraka in kopnega pomagajo malijskim vojakom, kmalu pa pričakujejo, da se jim bodo pridružili še afriški vojaki iz sosednjih držav, ki jih je napotilo regionalno združenje ECOWAS. Do konca januarja naj bi bilo v Maliju nameščenih okoli 2.000 vojakov ECOWAS-a.

Francija predvsem upa, da se ji bodo v boju proti malijskim upornikom pridružile tudi zahodne sile, ki pa so zadržane do neposrednega sodelovanja v spopadih in so za zdaj razen Belgije ponudile le logistično podporo, pričakovanje dolgotrajnega spopada pa jih bo verjetno še bolj odvrnilo od tega, da bi poslale svoje vojake.

Neustrašni uporniki
Profesor Nicolas van de Walle z univerze Cornell je pojasnil, da so uporniki pokazali "izredno poznavanje tega zelo težkega terena, sposobnost prehajanja tujih meja in izjemno mobilnost". V veliko pomoč francoskim vojakom naj bi bilo obljubljenih 2.000 vojakov Čada, ki so bolj kot vojaki iz drugih afriških držav izurjeni za bojevanje v puščavskih razmerah.

Prav bojevanje v puščavi bo ključnega pomena pri ponovnem prevzemu nadzora nad odročnim severnim delom Malija, ki meri približno toliko kot Francija. V mestih bodo namreč malijski vojaki ob podpori francoskih kolegov kljub pričakovanim srditim spopadom vseeno lahko obvladali razmere, a poznavalci pričakujejo, da se bodo uporniki umaknili na "domač" teren med sipine, od koder pa jih bo veliko težje pregnati.

Združeni narodi medtem ocenjujejo, da bi lahko nadaljevanje konflikta okoli 700.000 ljudi prisililo, da zapustijo svoje domove. Visoki komisariat ZN-a za begunce (UNCHR) ocenjuje, da je trenutno v Maliju okoli 229.000 notranje razseljenih ljudi, okoli 147.000 pa jih je pobegnilo v sosednje države.

Prebivalci poleg strahu pred nasiljem bežijo tudi zaradi strogih islamskih zakonov, ki so jih skrajneži uvedli na zasedenih ozemljih in od koder so v zadnjih mesecih poročali o amputacijah udov, prepovedi glasbe in športnih televizijskih prenosov.