Papež Benedikt XVI. je ob koncu križevega pota dejal, da še posebej na ta dan Cerkev v notranji pripadnosti obhaja spomin na smrt božjega sina na križu in v križu vidi drevo življenja, ki ga oplaja novo upanje.

Izkustvo trpljenja zaznamuje tudi družino
"Izkustvo trpljenja zaznamuje človeštvo, zaznamuje tudi družino. Kolikokrat pot postane naporna in težka - skrb za prihodnost otrok, bolezni, raznovrstne nesreče ..." je poudaril papež.

"V tem našem času se je položaj številnih družin poslabšal zaradi negotovosti dela in drugih negativnih posledic, ki jih je povzročila gospodarska kriza. Križev pot, ki smo ga nocoj znova duhovno prehodili, je povabilo za vse nas, še posebej za družine, da zremo v križanega Kristusa, da bi imeli moč premagati težave. Kristusov križ je najvišje znamenje božje ljubezni do vsakega človeka," je še dejal papež.

Spomin na Jezusovo smrt
Na veliki petek pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu. Za vernike je to dan strogega posta in edini dan, ko v Katoliški cerkvi ni maše, bodo pa po vseh cerkvah pripravili bogoslužje velikega petka.

Verniki na ta dan po cerkvah berejo evangelijska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužje tega dne je značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja.

V evangeličanskih cerkvah pri bogoslužju na veliki petek oltar pogrnejo s črnim prtom in nanj postavijo trnjevo krono.

Obred velikega petka je v vatikanski baziliki svetega Petra vodil papež Benedikt XVI., ki se je nato z verniki z vsega sveta odpravil na molitev križevega pota, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu.

Veliki petek je del velikonočnega tridnevja, ki ga sestavljata še veliki četrtek in velika sobota. Ti dnevi kristjane uvedejo v veliko noč - praznik Jezusovega vstajenja, ki se ga praznuje v nedeljo.

Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma velike noči letos praznoval teden dni pozneje.

S križem na Vio Doloroso
V Jeruzalemu glavne slovesnosti na veliki petek potekajo v baziliki Božjega groba, ki po prepričanju kristjanov stoji na mestu, kjer so križali in pokopali Jezusa Kristusa. Latinski patriarh Fuad Tval se je najprej sešel z več sto verniki, nato pa so se vrata bazilike spet zaprla.

Na Vii Dolorosa v središču Jeruzalema je potekala tradicionalna procesija križevega pota s 14 postajami, ki označujejo mesta, na katerih je Jezus omagal med nošenjem težkega lesenega križa.

Na stotine ljudi se je udeležilo križevega pota in nekateri so del poti nosili velike lesene križe, drugi pa manjše kopije. Tradicionalna procesija se konča pri cerkvi Svetega groba.