Mladić je dobro razpoložen prišel na haaško sodišče, kjer so mu začeli soditi zaradi vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida med vojno v BiH-u. 70-letni nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov je pred sodišče znova stopil skoraj leto dni po tem, ko so ga 26. maja lani po 16 letih bega prijeli v Srbiji.

V svojem drugem nastopu na sodišču 4. julija lani se ni hotel izreči o krivdi glede obtožb, zato je sodnik zapisal, da se je izrekel za nedolžnega. Obtožbe na svoj račun je označil za "pošastne in gnusne".

Med vojno v BiH-u od leta 1992 do leta 1995, ki je zahtevala najmanj 100.000 smrtnih žrtev, je bil Mladić poveljnik sil bosanskih Srbov med obleganjem Sarajeva in med pokolom v Srebrenici. Genocida je obtožen v dveh točkah obtožnice - za poboj več kot 7.000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in še v sedmih občinah leta 1992.

Sojenje se je začelo z uvodnim nagovorom tožilstva, ki naj bi se nadaljeval tudi v četrtek. Obramba je sporočila, da še ne bo imela uvodne besede, in tudi Mladić naj ne bi nagovoril sodnikov.

"BiH nameravali očistiti nesrbskega prebivalstva"
Tožilec Dermot Groome je dejal, da bo tožilstvo na sojenju nedvoumno dokazalo, da je bila "Mladićeva roka" v vseh zločinih, ki so jih njegove sile storile nad tisoči državljanov BiH "samo zato, ker niso bili srbske narodnosti" - od obleganja Sarajeva do genocida v Srebrenici leta 1995. Skupni imenovalec teh zločinov je bil načrt, da se trajno odstranijo Bošnjaki in Hrvati z območij, ki so si jih prisvajali Srbi. Mladić je skupaj z drugimi bosanskimi Srbi razdelil ozemlje po etničnih mejah in izvrševal skupni načrt, v skladu s katerim so nameravali dele BiH-a "očistiti" nesrbskega prebivalstva, je zatrdil tožilec.

"Dobro izurjeni v veščini ubijanja"
Na začetku uvodnega nagovora je Groome izpostavil izjavo 14-letnega fanta, čigar oče in stric sta bila med 150 moškimi, ki so jih sile bosanskih Srbov ubile novembra 1992. Dejal je, da je Mladić poboje nadaljeval do leta 1995. Tožilec je poudaril, da so zločini Mladićevih sil ponekod dosegli raven genocida in kot primere poleg poboja več kot 7.000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995 navedel pregon in uboje Bošnjakov po vsem BiH-u leta 1992 ter obstreljevanje sarajevske tržnice Markale 5. februarja 1994, ko je topovska granata zahtevala 68 življenj. "Do trenutka, ko so Mladić in njegove enote ubili tisoče v Srebrenici, so bili dobro izurjeni v veščini ubijanja in učinkovitem etničnem čiščenju," je dejal tožilec. Mladić ga je brezizrazno poslušal.

Šest strateških ciljev
Mladić je pred 20 leti postal poveljnik vojske Republike srbske in "zločinskega načrta" etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva, ki ga je uresničil z vojaško silo, je poudaril tožilec. V obtožnici je zapisano, da je Mladić "dobil mandat vodstva bosanskih Srbov, da izkleše meje nove srbske države", ki sta si jo zamislila predsednik Republike srbske Radovan Karadžić in predsednik skupščine Republike srbske Momčilo Krajišnik. To so potrdili v šestih strateških ciljih, ki jih je skupščina Republike srbske na pobudo Karadžića sprejela maja 1992 - na isti seji, na kateri je bil Mladić imenovan za poveljnika. Prvi in najpomembnejši cilj je bila ločitev Srbov od Hrvatov in Bošnjakov v BiH-u, kar pomeni, da "se radikalno spremeni etnična razporeditev v BiH".

Med cilji sta bila tudi delitev Sarajeva in vzpostavljanje koridorjev med srbskimi deli. Tožilec je Mladića obtožil, da je imel Sarajevo med obleganjem "v svoji dlani" in da ni niti najmanjšega dvoma, da je po pooblastilu Karadžića "nadziral obstreljevanje Sarajeva". Navedel je grožnjo, ki jo je Mladić izrekel častniku Unproforja: "Prepričani bodite, da se bo Sarajevo treslo ... Padlo bo več granat kot v vsej vojni." Dnevno so na mesto sile bosanskih Srbov v povprečju izstrelile 329 granat, umrlo pa je najmanj 11.541 ljudi.

Protest svojcev žrtev
Pred poslopjem sodišča so medtem protestirali svojci žrtev iz Srebrenice, ki so Mladića označili za "največjega klavca na Balkanu". Pred sodiščem se je zbralo okoli 25 žensk in otrok iz združenja Matere Srebrenice. Med drugim so nosili transparente, na katerih je pisalo: "Hočemo pravico za žrtve Srebrenice".

Predzadnje sojenje
Haaško sodišče je večkrat zavrnilo zahteve Mladićeve obrambe, naj prestavijo začetek sojenja, ker naj ne bi imeli dovolj časa za pripravo na sodni proces. Predsedujoči sodnik Alphons Orie je sicer dejal, da razmišljajo o preložitvi predstavitve dokazov zaradi napak tožilstva pri predstavljanju dokazov obrambi.

Po razporedu sojenja bo tožilstvo 29. maja začelo predstavljati dokaze. Takrat naj bi nastopile prve priče izmed napovedanih 413 prič. Na sodišču se jih bo sicer pojavilo samo 148, saj bodo dokaze večine prič, ki so bile že na drugih sojenjih v Haagu, zaradi časovne stiske predstavili v pisni obliki, poroča beograjski B92. Neposredno bo pričalo samo sedem posameznikov. To je predzadnje sojenje za mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki so ga leta 1993 ustanovili Združeni narodi in naj bi delo končalo leta 2014. Zadnji bo pred haaško sodišče stopil nekdanji vodja Srbov na Hrvaškem Goran Hadžić, ki so ga kot zadnjega haaškega begunca prijeli julija lani.